25 let po padcu berlinskega zidu so vzhodnonemške dežele bolj bogatejše, a še vedno revnejše od zahodnih dežel. Najbolje gre Berlinu, manj optimistična je slika drugod po nekdanji Vzhodni Nemčiji.
Velik prepad med Zahodno in Vzhodno Nemčijo se je po padcu berlinskega zidu in nemški združitvi precej zmanjšal. Leta 1991 je bil bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v t. i. novih nemških deželah, ki so bile prej del komunistične Vzhodne Nemčije, 33 odstotkov povprečja Zahodne Nemčije, leta 2013 pa se je povečal že na 67 odstotkov povprečja, piše britanski tednik The Economist.
Nemških vzhodnih dežel ni niti v prvi nogometni ligi niti v prvi "gospodarski ligi"
Zahodnonemška podjetja so po združitvi prevzela veliko vzhodnonemških podjetij in postavila veliko svojih tovarn v vzhodnih deželah – tak primer so avtomobilske tovarne na Saškem in v Turingiji.
Toda tako kot ni nobenega vzhodnonemškega nogometnega kluba v nemški prvi nogometni ligi, tako tudi nobeno od 30 največjih nemških podjetij, ki so na borzi, nima svojega sedeža v vzhodnih deželah.
Še najbolj cveti združeni Berlin
Izjema je Berlin. Ta je bil pred drugo svetovno vojno veliko bančno in industrijsko središče. Vojno uničenje in povojna razdelitev Nemčije je velika podjetja, kot sta Deutsche Bank in Siemens, prisilila, da so prenesla svoj sedež v del Nemčije, ki so ga zasedli zahodni zavezniki.
Berlin, ki ga je zdaj že odhajajoči župan Klaus Wowereit pred leti označil za "revnega, a seksi", postaja manj reven. Mesto je privlačno za umetnike, oblikovalce, programerje in druge strokovnjake. V nemški prestolnici imajo zdaj sedež Air Berlin, Deutsche Bahn in medijski koncern Axel Springer.
Nova e-podjetja v nemški prestolnici
Tem starim podjetjem se pridružujejo berlinska nova startup digitalna podjetja. Med njimi Rocket Internet oziroma e-trgovec Zalando, ResearchGate, družbeno omrežje za univerzitetne učitelje in študente, SoundCloud, glasbena spletna storitev, in Wooga, izdelovalec videoiger.
Drugače je zunaj Berlina. Vzhodnonemška produktivnost je še vedno le 76 odstotkov povprečja zahodnonemške produktivnosti. Predvsem zato, ker sta na vzhodu med panogami zlasti močna gradbeništvo in kmetijstvo, ki sta nasploh manj produktivna. Toda tudi zaposleni v finančnem sektorju na vzhodu so manj produktivni od tistih na zahodu države.
Primanjkovanje delovne sile
Nezaposlenost v vzhodnih deželah je padla na 9,7 odstotka, večinoma zaradi odseljevanja mladih na zahod države. To odseljevanje se je zdaj končalo, toda prihaja nova nevarnost. Zaradi nižje stopnje rodnosti v vzhodnih deželah primanjkuje delovne sile, zlasti visoko usposobljene.
Tehnično izobraževanje je bilo eno od močnih strani nekdanje Vzhodne Nemčije. Še zdaj so univerze v Dresdnu, Leipzigu in Jeni zelo ugledne in cenjene.
Optična industrija v Jeni kot svetla izjema
To je pomagalo vzhodnim deželam, da so obdržale ostanke starih industrij, kot je kemična industrija v zvezni deželi Saška-Anhalt. Toda številna podjetja se pritožujejo, da ne morejo dobiti visoko usposobljenih delavcev.
Svetla izjema je Jena v Turingiji. Carl Zeiss je tukaj leta 1846 ustanovil optično podjetje. Ko je Jena prišla v sovjetsko okupacijsko območje, so ameriški vojaki večino strojev iz Zeissove tovarne in tudi tovarniške znanstvenike odpeljali v zahodnonemški Oberkochen.
Iz Jene na Mars
Preostanek podjetja v Jeni je postal del vzhodnonemškega državnega podjetja, t. i. kombinata. Po padcu berlinskega zidu je del tega podjetja postal Jenoptik, ki je zdaj svetovno znan proizvajalec izdelkov, kot so laserji, medtem ko je preostali del nekdaj državnega podjetja postal del zahodnonemškega podjetjaCarl Zeiss.
V Jeni so zdaj v povezavi z univerzitetnimi raziskovalnimi središči nastala nova podjetja, kot je Asphericon, ustanovljen leta 2001. To je eno redkih podjetij na svetu, ki izvaža na Mars: leče tega podjetja so namreč na Nasinem vesoljskem vozilu Curiosity, ki zdaj raziskuje rdeči planet.
Vzhodni Nemci imajo premalo podjetniških izkušenj
Vzhod potrebuje več podjetij, kot je Asphericon. Majhna in srednja podjetja so namreč hrbtenica nemškega gospodarstva. Toda kot opozarja Hans-Paul Bürkner, nekdanji šef svetovalnega podjetja Boston Consulting Group, imajo ljudje, ki so odraščali v družinah, ki so se ukvarjale s podjetništvom, večjo verjetnost, da bodo ustanovili podjetje. Le redki vzhodni Nemci pa imajo to izkušnjo.