Nedelja, 4. 12. 2016, 7.37
7 let, 1 mesec
Avstrijci so za predsednika izbrali Van der Bellna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,03
5
Na ponovljenem drugem krogu predsedniških volitev v Avstriji je slavil kandidat s podporo Zelenih Alexander Van der Bellen. Zmagal je za okoli 300 tisoč glasov. Svobodnjak Norbert Hofer je že priznal poraz in čestital zmagovalcu.
Dvainsedemdesetletni Van der Bellen je glede na začasne končne izide zmagovalec. Ti izidi, ki ne upoštevajo glasov po pošti, kažejo, da je Van der Bellen dobil 51,68 odstotka glasov, njegov izzivalec, 45-letni Hofer, pa 48,32 odstotka glasov.
Glasove, oddane po pošti - skupaj jih je okoli 700 tisoč - bodo v Avstriji prešteli danes. In glede na napovedi bo Van der Bellen z njimi še izboljšal rezultat. Ocene inštituta ARGE kažejo, da bo Van der Bellen na koncu dobil 53,3 odstotka glasov, Hoferjev delež pa bo s tem upadel na 46,7 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila po doslej zbranih podatkih 64,65-odstotna.
Van der Bellen pozdravlja zmago proevropske Avstrije
Van der Bellen je izrazil zadovoljstvo, ker je Avstrija izbrala Evropo. "Od začetka sem se bojeval in obljubljal proevropsko Avstrijo," je dejal. Ob tem je obljubil, da bo branil vrednote "enakosti, svobode in solidarnosti". Njegov cilj je biti predsednik vseh. Dodal je, da namerava iti naproti volivcem vseh strank, tudi svobodnjaške.
Van der Bellen bo prisegel 26. januarja. Ob prisegi bo že dopolnil 73 let in bo s tem postal drugi najstarejši predsednik Avstrije ob prvi prisegi. Doslej najstarejši predsednik ob prvi prisegi je bil z 78 leti Theodor Körner.
Hofer bi zelo rad bedel nad Avstrijo
"Alexandru Van der Bellnu čestitam za njegov uspeh in vse Avstrijce pozivam, da ostanejo solidarni in sodelujejo," je v sporočilu na družbenem omrežju zapisal Hofer, ki bi v primeru zmage postal prvi desnopopulistični predsednik v EU. Ob tem je Hofer tudi izrazil svojo globoko žalost. "Zelo žalosten sem, da nam ni uspelo. Zelo rad bi bedel nad Avstrijo," je še zapisal.
Čez šest let se bo spet potegoval za predsednika
Hofer je nato za avstrijsko radiotelevizijo ORF napovedal, da se bo čez šest let, torej leta 2022, znova potegoval za predsedniški položaj. Ob tem je tudi povedal, da zaradi izida volitev ni jezen. "Nisem jezen, v demokraciji ima volivec vedno prav," je dejal. Petinštiridesetletni evroskeptik je tudi izrazil prepričanje, da zdajšnja vladna koalicija v sestavi socialdemokratske in ljudske stranke ne bo več dolgo zdržala.
Kandidat svobodnjakov Hofer je napovedal, da se bo čez šest let, torej leta 2022, znova potegoval za predsedniški položaj.
"Briljanten zrelostni izpit avstrijskih volivcev, zmaga za Avstrijo"
"Za koroške Slovence je ta rezultat olajšanje," pravi Valentin Inzko, koroški Slovenec in visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH.
"Volitve so odločitve. Avstrijci so se odločili, kakšna naj bo smer prihodnje Avstrije. Izbrali so zmerno, strpno in evropsko usmerjeno Avstrijo. Izbrali so predsednika, ki povezuje.Ob volitvah v ZDA in pred tistimi v Franciji Avstrija ni potrdila splošnih skrajnih desničarskih smernic, ki so značilne za zadnje obdobje. Avstrijci so razmišljali s svojo glavo in se odločili za to, kar je po njihovem mnenju dobro za Avstrijo.
Van der Bellen je fin, zrel profesorski človek, ki je prepričal predvsem s svojo osebnostjo. S svojo človeško avtentičnostjo. Profesor Van der Bellen bo odličen predsednik.
Na drugi strani pa je razmeroma močan rezultat kandidata Hoferja jasen opomin politiki, da obstaja v Avstriji precej nezadovoljstva in frustracij. Tako kot v drugih državah obstajajo nelagodje zaradi neučinkovitih družbenih elit, frustracije in razočaranje v odnosu do Dunaja in Bruslja ter konec koncev pretiran strah zaradi beguncev.
Ves ta protest se je obrnil v korist kandidata Hoferja, ta je to atmosfero ujel in jo izkoristil sebi v prid. Obljubljal je lahke rešitve, ampak lahkih rešitev seveda ni.
Vsekakor je to jasno svarilo, ki ga bodo pametni avstrijski politiki vzeli resno. Če pa ga ne bodo, si posledice zaslužijo.
Za koroške Slovence je ta rezultat olajšanje, prav tako za večino v Avstriji. Van der Bellen je resen in ugleden in je plemenit zmagovalec. Vedno je stal na strani slabotnih, zatiranih, beguncev in tudi na strani manjšin. Tudi koroških Slovencev, ki so ga vsi podprli že pri prejšnjih volitvah.Pričakovanja so velika in prepričani smo, da bo, ko bo potrebno, novi predsednik uporabil svojo visoko avtoriteto in vpliv v korist koroških Slovencev in preostalih manjšin.
Seveda si je po Trumpovi zmagi in pred volitvami v Franciji oddahnila tudi demokratska Evropa, ki se je bala neprijetnega populističnega znamenja z Dunaja. Avstrija je opravila zrelostni izpit in je po verjetno najdaljši volilni kampanji, ki je trajala skoraj eno leto, dokazala, da so prebivalci Avstrije temeljito premislili, komu bodo zaupali državo v prihodnjih šestih letih. To bo tudi dobrih šest let za avstrijsko-slovensko sosedstvo."
Prvič so drugi krog predsedniških volitev v Avstriji izvedli že 22. maja, z le 31 tisoč glasov bi takrat zmagal Van der Bellen. Zmagovalca so odločile šele glasovnice, ki so prispele po pošti. Po pritožbi svobodnjakov je avstrijsko ustavno sodišče zaradi napak pri štetju glasovnic, poslanih po pošti, ta krog volitev razveljavilo. Avstrijski parlament je julija kot datum ponovljenih volitev potrdil 2. oktober.
Skoraj leto dni dolga kampanja
A nato so se pojavili zapleti z ovojnicami za glasovanje po pošti, zaradi česar so drugi krog preložili na današnji dan. Volitve so se tako, upoštevaje prvi krog 24. aprila, raztegnile na slabih osem mesecev, kampanja pa na skoraj leto dni.
Luka z Dunaja: Avstrija veliko ponuja, a je tudi nestrpna
Bo Hofer Avstrijo spet naredil veliko?
Fotozgodba: volitve v Avstriji
Van der Bellen je na novinarski konferenci dejal, da si bo prizadeval sodelovati z volivci vseh strank in da je njegov cilj, da bi vsi v državi nekoč rekli: "Glej, to je naš predsednik."
Kandidat s podporo Zelenih Van der Bellen, ki je na volišče v kraju Dunaj-Mariahilf prišel z ženo Doris Schmidauer, je bil redkobeseden, dejal je le, da je bila volilna kampanja naporna.
Kandidat svobodnjakov Norbert Hofer je glasoval v Pinkafeldu, na volišče ga je spremljala žena Verena, poudaril pa je, da noče referenduma o izstopu Avstrije iz Evropske unije. Na vprašanje, katere države bi kot predsednik obiskal najprej, je odgovoril, da so to ZDA, Rusija, Belgija in avstrijske sosede. Dejal je še, da je "miren in optimističen" ter da bo prihodnost Avstrije in Evrope pozitivna ne glede na to, kdo bo zmagal.
V javnomnenjskih raziskavah sta bila kandidata ves čas izenačena.
Več volivcev kot v prejšnjih dveh krogih
Na volišča so danes pozvali slabih 6,4 milijona Avstrijcev, pri čemer je bilo volilnih upravičencev za 0,18 odstotka več kot v prvem in prvotnem drugem krogu volitev. Notranje ministrstvo je v volilne imenike vpisalo novih 11.508 mladih volivcev, ki so v vmesnem obdobju dopolnili 16 let in s tem dobili volilno pravico.
5