Ponedeljek, 30. 1. 2023, 7.16
1 leto, 9 mesecev
Aretacije ruskih vohunov se po Evropi kar vrstijo
Domnevne ruske vohune so v zadnjem letu aretirali v številnih evropskih državah. V Berlinu so konec lanskega leta aretirali uslužbenca Zvezne obveščevalne službe (BND) zaradi suma izdaje, saj naj bi ruskim obveščevalnim službam posredoval informacije, ki jih je pridobil v okviru svojih poklicnih dejavnosti. Prejšnji teden so na münchenskem letališču ob prihodu iz ZDA aretirali še enega moškega, ki je osumljen sodelovanja z aretiranim uslužbencem BND in naj bi zaupne informacije predajal ruski obveščevalni službi.
V Nemčiji so častnika nemške vojaške rezerve, ki je bil obtožen zaradi vohunjenja, ker je med letoma 2014 in 2020 posredoval informacije ruskim obveščevalnim službam, konec lanskega leta obsodili na pogojno zaporno kazen. Pred tem je nekdanji varnostnik na britanskem veleposlaništvu v Berlinu priznal krivdo za posredovanje informacij Rusiji. Sodišče v Münchnu je lani izreklo enoletno pogojno zaporno kazen ruskemu znanstveniku, ker je Moskvi posredoval skrivnosti o evropskem programu vesoljskih raket Ariane. Leta 2021 je bila nekemu Nemcu izrečena dveletna pogojna zaporna kazen, ker je ruskim tajnim službam posredoval načrte vladnih stavb.
Na Norveškem aretirali univerzitetnega predavatelja
Konec oktobra lani so na Norveškem na poti v službo aretirali 30-letnega univerzitetnega predavatelja. Predstavljal se je kot brazilski akademik, preiskovalci pa so trdili, da je v resnici Rus.
Nizozemska je aprila lani domnevnemu ruskemu vohunu, ki se je izdajal za pripravnika na Mednarodnem kazenskem sodišču, preprečila dostop do stavbe, podatkov in sistemov sodišča. 36-letnega Sergeja Vladimiroviča Čerkasova, ki se je v želji po dostopu do haaškega sodišča izdajal za 33-letnega brazilskega državljana z imenom Viktor Muller Ferreira, so razkrinkali kot pripadnika ruske vojaške obveščevalne službe GRU.
Švedi aretirali brata iz Irana
Na Švedskem so jeseni 2021 aretirali dva, v Iranu rojena brata zaradi domnevnega vohunjenja za Rusijo in njeno vojaško obveščevalno službo GRU. To naj bi počela celo desetletje, eden izmed njiju pa je celo delal za švedsko obveščevalno službo. Sodišče je slednjega obsodilo na dosmrtni zapor, njegovega brata pa na deset let zapora.
Avstrijske oblasti so konec leta aretirale 39-letnega grškega državljana ruskega rodu, ki je osumljen večletnega vohunjenja za rusko vojaško obveščevalno službo GRU v škodo Avstrije.
V Italiji so spomladi 2021 zaradi vohunjenja za Moskvo po dolgotrajni preiskavi aretirali kapitana fregate italijanske mornarice. Mornariški častnik je v zameno za denar ruskemu vojaškemu diplomatu izročil zaupne dokumente.
Več evropskih držav se je sicer v preteklosti odločilo izgnati številne ruske diplomate, ker naj bi delovali kot vohuni.
13