Nedelja, 17. 9. 2023, 22.21
7 mesecev, 2 tedna
Obisk na krovu USS Gerald R. Ford v Tržaškem zalivu
Ameriški rap, speči lovci in dolarji: ozadje letalonosilke v Trstu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,91
Medtem ko se je velik del posadke največje in najzmogljivejše letalonosilke na svetu odpravil na zaslužen izlet na kopno, je naš čoln po Tržaškem zalivu zaplul v nasprotno smer. Odprli so nam vrata za vstop na letalsko palubo ladje presežkov. USS Gerald R. Ford to nedvomno je in na njej smo videli, slišali in doživeli marsikaj zanimivega.
Pogled na velikansko ladjo z morske gladine tik pred vkrcanjem.
Včeraj je v Tržaški zaliv priplula ameriška letalonosilka USS Gerald R. Ford, največja, najdražja in najsodobnejša vojaška ladja v zgodovini. V italijanske teritorialne vode v bližini Trsta, kjer bo zasidrana do četrtka, je zapeljala tudi čez slovensko morje. Medtem ko se je večina od okoli 4.200 članov po več tednih neprekinjene plovbe navdušeno odpravljala proti obali, smo se imeli priložnost odpluti v nasprotno smer in obiskati to najosupljivejšo vojaško ladjo na svetu.
Plovba do letalonosilke, poimenovane po 38. predsedniku ZDA Geraldu Fordu, ki je med drugo svetovno vojno služil v ameriški mornarici, je trajala slabe pol ure. Že na poti do letalonosilke ni mogoče spregledati; ladja sredi Tržaškega zaliva je pred našimi očmi postajala vse večja. Približevali smo se plovilu izjemnih dimenzij - USS Gerald R. Ford je dolga 337 metrov, z višino 74 metrov je višja od ljubljanskega nebotičnika, zgornja paluba je široka 76 metrov. Ladja lahko istočasno prevaža od 50 do 60 letal.
Glasna rap glasba, vzdušje prešerno, tržaški gostinci si manejo roke
Ob prihodu na letalonosilko smo srečali predvsem številne pripadnike ameriške mornarice, ki so v sproščenem vzdušju in ob glasni glasbi čakali, da jih ladja pripelje na kopno, na katerem so bili nazadnje konec avgusta v turški Antalyi. Njihovega prihoda se veselijo predvsem številni hotelirji, trgovci in seveda gostinci, ki ameriškim gostom že ob prihodu v pristanišče delijo letake z vabili v njihov lokal. Na izhodu z ladje je odmevala glasna rap glasba, v hangarju pa elektronska in člani posadke so bili vidno veseli izhoda. Naši sogovorniki so poudarili, da si najbolj želijo videti Benetke. Med organiziranimi izleti, ki jim jih ponujajo, je tudi slovenski Bled.
Navdušenje nad odmorom na kopnem je razumljivo. Na letalonosilki se trdo dela. Večina jih opravlja 16-urni delovnik in tako za spanje ostane le od šest do kvečjemu osem ur. V prostem času počivajo, igrajo karte, družabne igre, marsikdo med njimi tudi študira za najrazličnejše izpite in podobno.
Letalonosilka je zasidrana približno tri kilometre stran od obale pred Trstom. “Ustavimo se, kjer nam naročijo. To je odločitev gostitelja,” je na vprašanje, zakaj niso bližje obali, povedalo poveljstvo USS Gerald R. Ford.
Najpogostejša letala na krovu so lovci F-18.
"Najboljši del moje službe je delo s to izjemno ekipo, ki je zelo predana svojemu delu. Vsi skupaj smo kot ena velika družina. Na drugi strani je na ladji težko predvsem zaradi daljše odsotnosti od družine in bližnjih," je poudaril poveljnik ladje Burgess.
Med posadko ladje je okoli 20 odstotkov žensk. Med njimi je tudi Kimberly. Njena glavna naloga je upravljanje najsodobnejših sistemov, ki se uporabljajo pri vzletu in pristankih letal. Svoje delo je opisala kot zelo zahtevno, saj letala pogosto vzletajo in pristajajo skozi ves dan. Tako kot večina drugih članov posadke si tudi ona želi v naslednjih dneh ogledati Benetke.
Člani posadke večinoma mladi
USS Gerald R. Ford je tretja letalonosilka po ladjah USS George H. W. Bush in USS Harry S. Truman, ki je po začetku ruske invazije na Ukrajino priplula v Sredozemsko morje. Admiral Erik Eslich je zanikal, da bi bila prisotnost ladje v Tržaškem zalivu kakorkoli povezana z dogajanjem v Ukrajini.
Kot je dejal, je bil ta obisk načrtovan že dolgo, naloga letalonosilke, ki je v Sredozemsko morje priplula v začetku junija in se je v tem času ustavila tudi na Hrvaškem v Splitu, pa je po njegovih besedah izvajanje usposabljanj, vaj in operacij, s katerimi želijo izkazati svojo predanost zavezništvu Natu ter zagotavljanju varnosti in stabilnosti v regiji.
Tudi Jaylon je zadolžen za upravljanje katapultov in sistemov za zaustavljanje letal. Njegovi delovniki so dolgi po 16 ur na dan. Kot pravi, člani posadke v prostem času igrajo karte ali se kako drugače družijo, številni pa se tudi učijo in prebirajo literaturo za napredovanje v višji čin.
Poveljnik ladje Rick Burgess je poudaril, da so člani posadke večinoma mladi in zagnani ljudje, s katerimi mu je v zadovoljstvo sodelovati. Večinoma na ladji ostanejo od dve do pet let, nekateri, ki opravljajo zahtevnejše naloge, za katere je potrebnih več izkušenj, pa tudi sedem.
"Najboljši del moje službe je delo s to izjemno ekipo, ki je zelo predana svojemu delu. Vsi skupaj smo kot ena velika družina. Na drugi strani je na ladji težko predvsem zaradi daljše odsotnosti od družine in bližnjih," je poudaril poveljnik ladje Burgess.
"Ladja ima 27 novih sistemov, ki jih med to našo prvo nalogo testiramo in spoznavamo. Vsi sistemi delujejo odlično, zadovoljen sem," je na letalski palubi razlagal poveljnik ladje.
Britanci in Američani so prve letalonosilke s predelavo tovornih in trgovskih ladij dobili že v letih 1918 in 1920, prvo namensko letalonosilko pa so leta 1922 zgradili Japonci. Dolga je bila 168 in široka 18 metrov. Poganjali sta jo dve parni turbini, njena največja hitrost pa je bila 46 kilometrov na uro. Na njej je bilo 500 članov posadke.
“The biggest and the baddest”
Američani so kajpak ponosni na svojo novo največjo letalonosilko, ki je dejansko šele začetek nove generacije tovrstnih vojaških ladij. “The biggest and the baddest”, ji pravijo. Ta slogan so uporabili tudi za majice in puloverje, ki jih prodajajo tako članov posadke kot tudi redkim gostom na palubi. Plačilno sredstvo pa je izključno ameriški dolar. Evri bi ob obisku Italije prišli prav, a vsaj na palubi dobri stari dolar ostaja zakon.
Foto - zanimivi utrinki z ladje USS Gerald R. Ford
Nova generacija za nasledstvo kultnih letalonosilk razreda Nimitz
Letalonosilko so začeli graditi avgusta leta 2005, krstili pa so jo novembra leta 2013. Mornarici so jo predali leta 2017, kar je bilo dve leti pozneje od načrtovanega. Razvoj ladje je stal 4,7, gradnja pa 12,8 milijarde dolarjev. Njena prva naloga se je začela oktobra lani, maja letos pa je priplula pred obalo Norveške na vaje zveze Nato, kar je razjezilo Ruse.
V floti ameriške mornarice je nasledila letalonosilko USS Enterprise, ki je bila pred tem aktivna kar 51 let. Tako je postala največja letalonosilka na svetu, ob tem pa tudi največja vojaška ladja vseh časov. Poganjata jo dva jedrska reaktorja, ki ju bo treba z gorivom prvič osvežiti šele po 25 letih uporabe. Letalonosilka na morju presega hitrosti 30 vozlov oziroma 56 kilometrov na uro.
Reaktorja ustvarjata toploto, ki ustvarja visokotlačno paro. Ta para nato poganja pogonske turbine, ki dajejo potrebno moč za vrtenje propelerjev. Preostalo električno energijo proizvajajo dodatne turbine. Ko se para ohladi in kondenzira v vodo, se ves postopek začne znova.
Revolucionarni sistem za vzletanje in pristajanje
Za vzlet s krova na ladji več ne uporabljajo klasičnih katapultov, ki so bili do danes tradicionalni način za hiter pospešek letal na krovu in doseganje ustrezne vzletne hitrosti. Katapulti so več kot 60 let uporabljali sistem na osnovi pare, nova letalonosilka Gerald R. Ford pa uporablja elektromagnetni sistem (electromagnetic aircraft launch system EMALS). Američani ga v primerjavi s klasičnim katapultom opisujejo kot precej manj zapletenega za upravljanje in vzdrževanje. Tudi vzletna potisna energija takega sistema je večja kot do zdaj. Nov sistem je bolj varen, potrebuje manj ljudi za upravljanje, na daljši rok bodo z njim privarčevali več milijard dolarjev.
"Ključno pa je, da smo se znebili vse nekdanje pare. Ta je bila speljana po ceveh prek celotne ladje in v notranjosti je bilo zato zelo vroče in manj prijetno kot danes," je razložil Burgess.
Na ladji je nov tudi sistem pristajanja oziroma upočasnjevanja letal. Za nadzorovan pojemek skrbi sistem elektromotorjev in sistemov za rekuperacijo kinetične energije, ki so nadomestili dozdajšnji sistem na osnovi hidravlike.
Vsak vijak tehta 30 ton
Ker je USS Gerald R. Ford tako gromozanska, so izjemnih dimenzij tudi drugi elementi ladje. Vijaki so naravnost osupljivi. Ladja ima štiri. Vsak tehta 30 ton in ima premer 6,4 metra. Narejeni so iz brona, njihova namestitev pa je trajala več kot deset mesecev.
USS Gerald R. Ford ima številne obrambne sisteme za boj od blizu in daleč. S krova lahko izstrelijo rakete zemlja-zrak RIM-162 Evolved Sea Sparrow in rakete zemlja-zrak RIM-116. Oborožitveni sistem Phalanx je zmožen samodejno zaznati, nameriti in uničiti večino nevarnosti, ki prihaja po zraku – vse od letal in raket do letalnikov. Na USS Gerald R. Ford so nameščeni tudi radarji AN/SPY-3 X in AN/SPY-4 S-Band ter DBR.
