Nedelja, 3. 3. 2024, 6.29
8 mesecev, 3 tedne
Gostujoče pero
Ameriški paradoks
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,14
Glavna tekmeca za prihodnji predsedniški položaj v ZDA, Donald Trump in Joe Biden
Tako Trump kot Biden si želita še en mandat. To je namreč za vsakega politika – še posebej pa za predsednika ZDA – potrditev politične ideje. Potrditev, da so volivci občutili koristi, ki jim jih je prinesel njihov mandat.
ZDA sicer živijo pravi paradoks. Januarska anketa Reutersa in Ipsosa kaže, da si 80 odstotkov Američanov ne želi, da bi bila izbira na volitvah Biden – Trump. Menijo, da kandidat ne bi smel biti nekdo, ki je izpostavljen takšnim pravnim težavam, zaradi katerih ni težko biti obsojen, kot je Trump, ki tudi nima kredibilnosti za kandidaturo. Po drugi strani pa jih skrbi Bidnova starost in njegovo pešanje, čeprav tudi Trump ni dosti mlajši (Biden je star 81 let, Trump pa 77).
Nikki Haley, edina Trumpova tekmica za republikansko nominacijo, je zaradi vzdušja v volilnem telesu po hudem porazu in umiku donatorjev izjavila, da je njeno željo po nominaciji vodilo prav dejstvo, da velika večina Američanov ne želi ne Bidna ne Trumpa in da se zato mora še naprej boriti, čeprav je izgubila na strankarskih volitvah v zveznih državah Nevada, New Hampshire in Iowa in celo v svoji rodni Južni Karolini.
"Supertorek"
Naslednji teden bo na vrsti "supertorek", ko republikanci in demokrati izvedejo strankarske volitve v največjem številu ameriških zveznih držav hkrati. To je tudi dan, ko res postane jasno, kdo bo osvojil predsedniško nominacijo posamezne stranke.
In Američani si zdaj zastavljajo vprašanje, kako so se lahko znašli v tako paradoksalni situaciji. Nikki Haley še ni obupala in vztraja v boju za "državo, ki jo je treba rešiti". In to z novimi donatorji, ki so še leta 2020 podprli kampanjo demokrata Bidna.
Čeprav so jo njeni donatorji zapustili, prepričani, da je njena bitka izgubljena, je samo v januarju zbrala več kot 500 tisoč dolarjev, poroča Politico, ki je imel dostop do njenih poročil. "Supertorek" pa bo zdaj trenutek resnice in bo pokazal, ali so bili upi za novega kandidata upravičeni. A kot kaže, gredo stvari v nasprotno smer. Trumpova priljubljenost pred "supertorkom" namreč raste.
Analitiki se strinjajo s tem, da pravzaprav niti republikanci niti demokrati niso imeli načrta B, pa tudi, da se niti Trump niti Biden kljub jasnim očitkom zaradi tožb kot tudi zaradi starosti nista nameravala upokojiti, kar bi sicer bilo logično zaporedje dogodkov v državi, kot je ZDA.
Donald Trump je vse bližje republikanski predsedniški nominaciji.
Ne njuni družini ne politični stranki nista imeli moči, da bi ju zaustavili v želji po drugem mandatu, da bi ju opozorili na neprimernost vnovične kandidature. Svoj vpliv v stranki sta tako Biden kot Trump izkoristila za to, da sta vso mašinerijo naravnala glede na svoje potrebe. Biden je zvito izkoristil kampanjo, da je on edini, ki lahko ustavi Trumpovo norost, medtem ko je Trump še vedno za določen del Američanov edini predstavnik, ki jim lahko uresniči sanje.
Pred "supertorkom" je nekaj gotovo – ne en ne drug ne bo odnehal v svoji nameri, da bi zmagal na volitvah in da bomo zopet priča bitki Biden – Trump.
Ankete (ni)so samo ankete
Raziskave javnega mnenja za volitve temeljijo na vzorcih volivcev, ki so registrirani za glasovanje ali pa so glasovali na prejšnjih volitvah. Gre za preverjen metodološki pristop, ki računa na tiste, ki se bodo skoraj zagotovo udeležili volitev.
A po drugi strani takšen metodološki pristop izključuje tiste, ki se bodo volitev "morda" udeležili, in seveda tiste, ki se denimo sploh niso registrirali za glasovanje. Taki volivci sicer redko pridejo na volišča, vemo pa, da so leta 2016 prav ti prinesli zmago Trumpu, saj jih je njegova izvirna kampanja dvignila iz apatije in jih "zadela neposredno v srce" s sloganom Naredimo Ameriko spet veliko (Make America Great Again).
Se tokrat lahko zgodi enako? Za zdaj ima Trump prednost pred Bidnom, a poznavalci političnih raziskav menijo, da bi lahko bila Trumpova prednost dejansko večja, če bi bile raziskave organizirane tako, da bi odstopale od standardnega ameriškega modela anketiranja.
Logično je, da so se pojavili raziskovalci javnega mnenja, ki jih zanimajo ravno ti apatični volivci, in izkazalo se je, da če bi volili oni (za zdaj niso čisto prepričani, ali se bodo volitev udeležili), bi dali svoj glas Trumpu.
Poudariti je treba, da ni znano, koliko je v resnici tovrstnih volivcev, in da lastnosti ter navade teh volivcev v odnosu do drugih niso dovolj raziskane. O njih pa se skoraj zagotovo ve, da njihovih simpatij ne uživajo politične elite in da v Trumpu vidijo določeno mero nekonvencionalnosti in neučakanosti, kot je na primer izstop ZDA iz zveze Nato.
To bi Trump leta 2018 v Bruslju skoraj izpeljal. Trumpov nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je ob promociji svoje knjige trdil, da bo Trump tokrat zares umaknil ZDA iz Nata, kar denimo nagovarja predvsem volivce, ki načeloma ne volijo. Zato lahko pričakujemo, da jih bo Trump do konca kampanje še dodatno podžgal s tovrstnimi izjavami in nekonvencionalnimi obljubami in jih tako morda prebudil, da bi spet volili zanj.
Iz tega lahko sklepamo, da trenutne ankete aktualnemu predsedniku ne kažejo tako dobro, kot se morda zdi. Biden je vodil pred Trumpom za od tri do pet odstotnih točk, kar bi lahko bila zelo lepa prednost, zdaj pa je ta razlika majhna. Nekatere ankete celo kažejo na majhno prednost Donalda Trumpa.
Zato demokrati zadnje dni v svojih izjavah ponavljajo mantro, da so ankete le ankete in da so volitve še vedno volitve ter da je do njih še kar nekaj časa. Res je, časa je še dovolj, vendar ga je tudi dovolj za to, da bi se "speči volivci" prebudili in odločili o naslednjem predsedniku. Časa pa je tudi dovolj, da se bosta lahko oba kandidata spotaknila ob svoje šibke točke – starostno pešanje in rušenje sistema.
Biden ne kaže empatije, šepa na področju človekovih pravic
Največje razočaranje nad Bidnom se sicer kaže na področju človekovih pravic. Zlasti glede izraelskega napada na Gazo. Konflikt traja že skoraj pol leta, v svet potujejo grozljiva poročila in posnetki dogajanja, Biden pa ne kaže nobene empatije do trpečih Palestincev.
V svoji dolgoletni politični karieri je imel dve močni politični temi – državna varnost in človekove pravice. Zato so danes njegovi volivci toliko bolj razočarani nad njim in mu jasno sporočajo, da na njihov glas ne more več računati. To se je pokazalo v Michiganu, kjer živi velik del arabskega prebivalstva, ki je tudi javno odpovedal svojo podporo Bidnu.
Joe Biden se bo potegoval za še en mandat na položaju predsednika ZDA, pa čeprav je veliko Američanov zaskrbljenih zaradi njegove starosti.
Arabska in muslimanska skupnost ne skrivata nezadovoljstva in bolečin ter pred kamerami sporočata svojo ogorčenost in jezo nad Bidnom, ker ne izvaja pritiska na Izrael, da bi ustavil vojaško operacijo. Sprašujejo ga, kako lahko mirno gleda najhujšo humanitarno katastrofo, kar jih pomni sodobni svet, tudi zato, ker vedo, da je tudi on osebno doživel velike tragedije in bolečino.
Zaradi vsega naštetega se bo Biden verjetno odločil za pragmatično kampanjo. Poudaril bo tisto, kar je Američanom najpomembnejše – dobro življenje. Dober gospodarski položaj države je statistično gledano vreden promocije, a je veliko ljudi, ki te dobre statistike ne občutijo na svoji koži.
Vsekakor bo Biden s poudarjanjem že doseženih rezultatov poskušal obdržati pozornost na tem, kako je administracija pod njegovim vodstvom delovala dobro in v prid boljšemu življenju. Hkrati pa bo poskušal pojasniti, da je Trump nevaren za Ameriko, človekove pravice in stabilnost institucij.
Toda ravno na področju človekovih pravic Biden resno šepa in bi se lahko volitve prelomile.
Po drugi strani pa bo v primeru, da bo Trump med kampanjo obsojen, Biden to lahko izkoristil tudi pri republikanski bazi, kjer je prav tako veliko ljudi nezadovoljnih z izbiro lastne stranke. Morda bi si na ta način lahko povrnil izgubljeno, a pod pogojem, da v prihodnjih mesecih ne bo doživel spodrsljaja, povezanega s starostjo in zdravstvenim stanjem.
Trumpovo volilno telo
Čas, v katerem živimo, je zahteven, poln izzivov in težav, ki se z vsakim dnem le poglabljajo. Zato številni analitiki v Trumpu vidijo odpiranje dodatnih težav in potencialnih kriz, ne pa osebe, ki bi lahko pomirila svet, ki so ga resno načele vojne in trpljenje.
Očitajo mu, da se ne bori za boljši svet in svojo državo, ampak da kandidira le zato, da bi se izognil zaporni kazni. Obtožbe proti Trumpu so resne: ponarejanje poslovnih dokumentov, nepooblaščena hramba tajnih dokumentov na svojem posestvu na Floridi in njihovo razkazovanje nepooblaščenim osebam ter, končno, poskus razveljavitve in ponarejanja volitev leta 2020 v dveh ločenih primerih v Washingtonu in Georgii, s čimer da se je neposredno vmešaval v volilni proces.
Po drugi strani pa je Trumpova retorika, zaradi katere mu tudi tako raste priljubljenost, usmerjena točno tja, kjer ga njegovi nasprotniki najbolj napadajo. Nekatere nasprotnike mu je celo uspelo prepričati, da so bili vsi procesi proti njemu ustvarjeni s strani "establišmenta" z enim samim razlogom: da ga izločijo iz predsedniške tekme.
Zato je premišljeno ustvaril politično sporočilo, da je disident. To je čustvena kategorija, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov odmeva pri velikem številu Američanov. Pravzaprav je odločitev prizivnega sodišča, da nima več imunitete pred kazenskim pregonom, ki jo je imel kot predsednik, potrdila Trumpa kot navadnega državljana, obtoženca, enakega drugim "navadnim državljanom brez privilegijev". Trump pa to še potencira z vztrajanjem, da se kot disident približuje ljudem in s tem tudi oddaljuje od establišmenta, ki ga ti ljudje prezirajo.
Na srečanju z državljani pravi, da ga "idioti" preganjajo iz države in da se mu godijo krivice, da dobro ve, kako ljudje čutijo enake krivice kot on in kako bi njegova vrnitev v Belo hišo zagotovila konec kaosa in preganjanja ljudi. Zelo spretno tudi napoveduje slabo življenje,"če zmagata Biden in establišment", in da to slabo življenje živimo vsi skupaj, pa tudi, da življenje niso zgolj Bidnove statistike.
Kako bo uničevanje Gaze in Palestincev s strani Izraela vplivalo na ameriške predsedniške volitve?
Tradicionalni analitiki ne morejo razumeti moči teh sporočil in tega, kako Trumpova priljubljenost pravzaprav raste s prejemanjem več in več obtožb, namesto da bi ga diskvalificirali iz volilne tekme.
Toda njegovo politično sporočilo je ustvarjeno zelo jasno – ima zelo dobro izpopolnjeno komunikacijsko osnovo, ki ji ljudje zaupajo. Tisto preprosto, a skrbno pripravljeno politično sporočilo je za mnoge enigma prav zato, ker tovrstni strategiji na ravni predsedniških volitev nismo bili velikokrat izpostavljeni.
Tipični Trumpov volivec
Tako je za analitike zanimivo definiranje in vzpostavitev profila Trumpovega volivca, da bi ustvarili fotorobota. Od vseh analiz se mi zdi najbolj zanimiva analiza Cato Instituta. Raziskovalka Emily Ekins pravi, da so Trumpovi volivci razdeljeni v pet skupin.
Fotorobot prve skupine je moški srednjih let, s srednjo ali nižjo izobrazbo, živeč v osrednjem delu ZDA, republikanec, s tradicionalnimi vrednotami, ki poseduje orožje in ga skrbijo ilegalne imigracije.
Druga skupina so zagovorniki prostega trga. Zagovarjajo manjšo vlado in zmerne poglede na priseljence.
Tretja skupina predstavlja Trumpovo osnovno volilno telo. Močno se identificirajo s sloganom MAGA (Naredimo Ameriko spet veliko), ki vsebuje željo po ameriški prevladi v svetu. Pravzaprav so oni tisti, ki so pripeljali Trumpa na oblast. Predstavljajo sloj Američanov z nižjimi dohodki, ki globoko verjamejo, da se z dobro politiko in močnim voditeljem lahko uresničijo ameriške sanje, saj imajo trenutno nizke dohodke, nižje od vseh zgoraj omenjenih skupin volivcev.
Četrta skupina so antielitisti. Menijo predvsem, da je politični sistem prirejen in pokvarjen ter da je za Ameriko dobro, če bi se zgodil Trump, da bi establišment lahko izgubil svoje centre moči.
Zadnja skupina pa so nepovezani volivci. V tej skupini je več žensk kot moških, za kar se vsekakor zdi, da je vredno dodatnih analiz. Ta skupina volivcev sicer sledi politiki, a je zelo nezaupljiva do institucij. Pomembno jim je, da se zgradi zid na meji z Mehiko, kot tudi prepove vstop muslimanom v ZDA.
Znan scenarij je tik za vogalom? Kar deset tisoč neopredeljenih v Michiganu.
Tako Biden kot Trump sta zmagala na strankarskih volitvah v Michiganu, s čimer sta utrdila svoji nominaciji. Biden je premagal kongresnika Deana Phillipsa, ki mu je edini predstavljal nevarnost.
Demokrati so pozorno spremljali neopredeljene glasove, katerih število je glede na rezultate preseglo deset tisoč. Ne gre pozabiti, da si je prav v Michiganu Biden tlakoval pot do zmage. Vendar pa po najnovejših anketah, ki so izšle ta teden, Trump vodi s 47 proti 42.
Do preobrata v korist Bidna bi morda lahko prišlo, če bi bil Trump vendarle obsojen za katero od kaznivih dejanj, ki se mu jih očita. Tako bo do konca volilne tekme zagotovo šlo na tesno.
