Študija nemške obveščevalne službe predvideva, da bodo ZDA v prihodnje spet precej manj odvisne od uvoza nafte, kar bi lahko drastično spremenilo politiko do Bližnjega vzhoda.
Novoodkrite zaloge zemeljskega plina in nafte bodo v prihodnjih letih zmanjšale ameriško odvisnost od bližnjevzhodnih dobaviteljev teh življenjsko pomembnih surovin vsakega sodobnega gospodarstva, navajajo izsledki najnovejše študije nemške zvezne obveščevalne službe. Med velikimi poraženci spremembe v pogajalskih pozicijah zaradi sprememb na energetskem trgu naj bi bila Kitajska, medtem ko naj bi Nemčija pristala na strani držav, ki bi od razvoja dogodkov odnesle največ.
ZDA naj bi dohitele Rusijo in Savdsko Arabijo
ZDA naj bi bile v prihodnje spet bolj naftno in plinsko samozadostne, s tem pa naj bi izgubile svoj interes do (političnega) dogajanja v zalivskih državah. Raziskava navaja, da naj bi s pomočjo bodočih najdb zemeljskega plina in nafte ZDA do leta 2020 iz uvoznikov ponovno postala izvoznik energentov. Glavnino novih zalog plina in nafte naj bi dobili s pomočjo v svetu precej kontroverzne tehnike hidravličnega lomljenja, s pomočjo katere se na primer iz skrilavca pridobiva zemeljski plin.
Največ zalog plina in nafte iz skrilavca naj bi se nahajalo v Severni Dakoti in v Teksasu. Na omenjenih področjih naj bi plin in nafto pridobivali s pomočjo horizontalnega vrtanja. Na ta način naj bi ob pomoči visokega pritiska in mešanice kemikalij ter vode iz kamenine sprostili tam skladiščene zaloge obeh energentov. Najdene zaloge so po ocenah mednarodne agencije za energijo (IEA) tako velike, da se predvideva, da bodo ZDA do leta 202 v količini načrpane nafte dohitele Rusijo in Savdsko Arabijo.
Kitajska bi zaradi geostrateških premikov lahko bila na slabšem
Spremembe na svetovnem trgu energentov zaradi novih ameriških najdb so številni analitiki sicer pričakovali že dalj časa. Vseeno pa gre v primeru analize nemške obveščevalne službe za vpogled možne bodoče geostrateške spremembe. Velik angažma ameriške zunanje politike za področje Bližnjega vzhoda je po navedbah časnika Spiegel tako večinoma izhajal iz odvisnosti od tamkajšnje nafte. V prihodnje bi se lahko tako zgodile velike spremembe v ameriškem političnem fokusu, med drugim navaja omenjeni časnik.
Nič kaj energetsko obetavni časi pa se po mnenju časnika, ki povzema izsledke raziskave, ne obetajo velikanskemu kitajskemu gospodarstvu, ki bo zaradi svojega velikega apetita po bližnjevzhodnih energentih v bodoče odkupil kar polovico vse arabske nafte. Problematična naj bi bila prav varnost v regiji in transportne poti, ki bi ob odsotnosti ameriškega interesa in vojaških dolarjev lahko ponovno postale velika težava za rastoče kitajsko gospodarstvo, še piše Spiegel.
Pozitivni učinki za nemško gospodarstvo
Ameriška samooskrba z energenti bo imela po ocenah analitikov precej pozitivne učinke tako za nemško gospodarstvo kot tudi za Evropo kot celoto, saj bo manjše ameriško povpraševanje po svetovnih zalogah nafte znižalo cene. Američani bodo zaradi lastnih zalog deležni tudi drugih pozitivnih učinkov, tako naj bi do leta 2020 zmanjšali svoj trgovinski in proračunski primanjkljaj, so še zapisali avtorji raziskave.
4
