SiolNET. Novice Svet
2,68

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ali slovenski tožilec težje preganja terorista kot nemški?

2,68

termometer

Islamska država borec
Foto: Reuters

Prvo sojenje obtoženemu terorizma v Sloveniji se je končalo z oprostilno sodbo, tožilstvo vodi še dva postopka, zaradi odhodov na bojišča Islamske države in sumov novačenja – tudi v Sloveniji – pa je pričakovati več takih primerov. Primerjava zakonodaje kaže, da ima vsaj pri pregonu nekaterih kaznivih dejanj nemški tožilec lažje delo od slovenskega.

Goričan Ivan Cernic je bil zaradi domnevnega delovanja v združbi, ki je češki vladi grozila z uporabo strupene snovi proti večjemu številu prebivalstva (v zameno naj bi zahtevali odkupnino), kot prvi v Sloveniji obtožen suma terorizma, so poročale Primorske novice. A po okrožnem ga je pred tremi tedni še višje sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. 

Na specializiranem tožilstvu pravijo, da imajo odprta še dva primera osumljencev za kazniva dejanja s področja terorizma. Imen zaradi interesa postopka ne razkrivajo, najverjetneje pa gre za katerega od osumljencev, ki naj bi se borili za samooklicano Islamsko državo. V medijih so se v preteklosti omenjala imena Roka Žavbija, Boštjana Skubica, Roka Šogoriča in Matevža Cvetkovića. Vsi so očitke zanikali.

V času, ko je zaradi odhodov na bojišča Islamske države in sumov novačenja – te so že zaznali tudi v Sloveniji – pričakovati več primerov tovrstnih kaznivih dejanj, se poraja vprašanje, kako učinkovito lahko ta kazniva dejanja preganjamo.

Lani je kar 12 od 28 članic EU zaostrilo protiteroristično zakonodajo. Slovenije ni bilo med njimi. Pravosodni minister Goran Klemenčič manjšo spremembo kazenskega zakonika načrtuje za letos. Lani je kar 12 od 28 članic EU zaostrilo protiteroristično zakonodajo. Slovenije ni bilo med njimi. Pravosodni minister Goran Klemenčič manjšo spremembo kazenskega zakonika načrtuje za letos. Foto: Matej Leskovšek

Klemenčičeva mini sprememba

Uvodoma povejmo, da pravosodni minister Goran Klemenčič načrtuje spremembo kazenskega zakonika. Tako naj bi 108. členu zakonika, ki našteva kazniva dejanja s področja terorizma, še letos dodali odstavek, s katerim bi kot kaznivo dejanje določili tudi odhod slovenskih državljanov na tuja bojišča z namenom terorizma.

To spremembo sta v zakonodajo že uvedli Nemčija in Portugalska, v skladu z maja lani sprejetim protokolom Sveta Evrope naj bi jo sčasoma uvedle tudi vse druge članice Evropske unije (EU).

Ali bo napovedana sprememba dejansko olajšala delo organom pregona ali pa gre le za izpolnjevanje zaveze, danes težko rečemo. Treba bo počakati na izkušnje v praksi, meni pravnica Nina Židanik, ki se kot strokovna sodelavka mariborskega okrožnega tožilstva ukvarja tudi s kaznivimi dejanji s področja terorizma. Dodaja pa, da v Nemčiji določba, ki kriminalizira celo namero potovati z namenom izvršitve terorističnega dejanja, ni zaživela, saj je težko dokazati, da nekdo na primer v Sirijo potuje prav z namenom terorizma.

Slovensko zakonodajo na področju terorizma bi lahko približali nemški, meni Nina Židanik, strokovna sodelavka mariborskega okrožnega tožilstva, ki se je poglobila v primerjavo protiteroristične ureditve omenjenih držav. Slovensko zakonodajo na področju terorizma bi lahko približali nemški, meni Nina Židanik, strokovna sodelavka mariborskega okrožnega tožilstva, ki se je poglobila v primerjavo protiteroristične ureditve omenjenih držav. Foto: Osebni arhiv

Težko dokazljiv naklep

Kot pravi, je pri nas že zdaj mogoče kazensko preganjati posameznika, ki bi se boril za Islamsko državo. Ta je namreč po standardih mednarodnih organizacij obravnavana kot teroristična organizacija, sodelovanje v teroristični organizaciji pa je kaznivo. Velik izziv za organe pregona pa predstavlja dokazovanje naklepa posameznika, da izvrši teroristično dejanje.

Na specializiranem tožilstvu kot oviro izpostavljajo zakonitost dokazov, pridobljenih v tujini, saj v posameznih državah veljajo različni dokazni standardi tako za zbiranje obvestil in dokazov kot tudi za izvajanje (prikritih) preiskovalnih ukrepov. Na specializiranem tožilstvu kot oviro izpostavljajo zakonitost dokazov, pridobljenih v tujini, saj v posameznih državah veljajo različni dokazni standardi tako za zbiranje obvestil in dokazov kot tudi za izvajanje (prikritih) preiskovalnih ukrepov. Foto: Bojan Puhek Sodelovanje v oboroženem konfliktu v tujini načeloma ni prepovedano, posameznik se lahko tja odpravi z namenom humanitarne pomoči ali novinarskega dela. Tako seveda ne more biti vsako potovanje v Sirijo kaznivo. Tu omenimo, da se recimo Rok Žavbi, ki ga zaradi domnevnega bojevanja v Siriji preganjajo Italijani, zagovarja, da je tam delal kot bolničar.

Organi pregona morajo imeti elektronska sporočila, morda prisluhe ali drugo, kar dokazuje stike s predstavniki organizacije in dogovore glede prihoda, usposabljanja ter podobno, pravi Židanikova. Kaj vse potrebujejo oziroma kako visok je dokazni standard sodišča, bo pokazala sodna praksa, ki pa je za zdaj v Sloveniji ni, pristavlja.

To olajša delo nemškim organom pregona

Židanikova se je poglobila tudi v primerjavo ureditve nemške in slovenske protiteroristične zakonodaje in meni, da bi lahko našo ureditev na nekaterih mestih približali nemški. Na področju terorizma je po njenem mnenju pomembna predvsem preventiva, torej preprečevanje ščuvanja in novačenja, ki ga zaznava tudi naša policija – v zadnjem Europolovem poročilu so opozorili, da naj bi islamisti Rome prepričevali k spreobrnjenju v islam, po mnenju policije pa obstaja tveganje, da bi to v prihodnje lahko vodilo v ekstremizem.

Po nemškem vzoru bi lahko sprejeli naslednje ukrepe:

- olajšati pregon kaznivega dejanja ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj s tem, da namesto obarvanega naklepa (da je storilec ravnal z namenom spodbujanja terorističnih dejanj) dokazujemo le eventualni naklep (torej da se je storilec zavedal, kakšne so lahko posledice njegovega ravnanja, pa je v to privolil),

- možnost prepovedi določene teroristične organizacije,

- kadrovska okrepitev organov pregona s strokovnjaki za islamizem.

1. Zavedanje bi moralo zadostovati

Na zakonodajnem področju bi morali po mnenju Židanikove olajšati pregon kaznivega dejanja ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj (tega določa 110. člen Kazenskega zakonika).

Tu morajo danes tožilci dokazovati, da je storilec ravnal z namenom spodbujanja terorističnih dejanj, kar v pravnem svetu imenujejo obarvani oziroma direktni naklep. Po mnenju Židanikove bo to temeljni problem pri pregonu tega kaznivega dejanja. "Dokazati je treba, da storilec sporočila, ki povzročijo nevarnost za storitev terorističnih dejanj, razširja z namenom spodbujati teroristična dejanja. A namen, s katerim nekdo deluje, praviloma ni razviden navzven, saj se nanaša na storilčevo subjektivno doživljanje njegovega ravnanja, zato je v praksi tudi težko dokazljiv." 

Židanikova meni, da bi tu delo organom pregona olajšali, če bi za kazensko odgovornost po nemškem vzoru zadostoval že storilčev eventualni naklep – torej da se je zavedal, kakšne so lahko posledice njegovega ravnanja, pa je v to privolil.

2. Prepoved teroristične organizacije

Še ena nemška rešitev, ki bi jo lahko uvedli, pa je prepoved delovanja določene teroristične organizacije, ki jo v Nemčiji lahko izda minister za notranje zadeve. Septembra 2014 je recimo prepovedal delovanje Islamske države. To pomeni prepoved sodelovanja v družbenih omrežjih in na protestih v korist te organizacije, vsakršno njeno podporo ter javno uporabo in razširjanje njenih simbolov. Kršiteljem grozi zapor do treh let ali denarna kazen, pojasnjuje sogovornica.

3. Strokovnjaki za islamizem

Še eden od mogočih ukrepov je kadrovska okrepitev policije s strokovnjaki za islamizem, ki bi bili sposobni prepoznati zgodnje znake radikalizacije islamistov. V Nemčiji so ti strokovnjaki prisotni tudi v sodnih postopkih. "Bila sem na sodni obravnavi v Frankfurtu v Nemčiji. Tam imajo v vsakem sodnem postopku strokovnjaka za islamizem, ki pove, kakšna je bila obravnavana teroristična organizacija v času, ko se ji je obtoženi pridružil, kakšne so bile aktivnosti v tem času. S tem dokazujejo, ali gre za teroristično organizacijo."

Klemenčič: Zakonodaja je dobra

A čeprav po naših informacijah delovne skupine pravosodnega ministrstva sestankujejo s predstavniki organov pregona, vsaj za zdaj minister Klemenčič korenitejšim spremembam ni naklonjen. "Veljavni Kazenski zakonik (KZ-1) je usklajen s trenutno veljavnimi mednarodnimi pravnimi akti na področju terorizma. Kaznovanje je mogoče, pri čemer ni nujno, da je kaznivo dejanje storjeno v Sloveniji," pravijo.

"Če določeno tehnologijo uporabljajo kriminalne združbe in storilci najhujših kaznivih dejanj, mora tudi država poskrbeti za učinkovito ravnovesje," svoj boj za več pooblastil pojasnjujejo na policiji, ki jo vodi Marjan Fank. "Če določeno tehnologijo uporabljajo kriminalne združbe in storilci najhujših kaznivih dejanj, mora tudi država poskrbeti za učinkovito ravnovesje," svoj boj za več pooblastil pojasnjujejo na policiji, ki jo vodi Marjan Fank. Foto: Ana Kovač Policija bi več pooblastil

Tudi na notranjem ministrstvu, kjer sicer pozdravljajo spremembo kazenskega zakonika, menijo, da so za korenit boj potrebne spremembe. "Že dalj časa opozarjamo, da država potrebuje učinkovitejšo procesno zakonodajo s pooblastili in mehanizmi, ki bodo vsaj v določeni meri zadoščali na področju boja proti terorizmu, za preprečevanje in preiskovanje hujših oblik kriminalitete ter še posebej tistih, povezanih s terorizmom," pravijo.

Njihovi predlogi predvidevajo nove oblike prikritih preiskovalnih ukrepov, in sicer lovilce IMSI, ki jih policija uporablja za "lovljenje" številk mobilnih telefonov, ter tako imenovane trojance.

Predlog zakona o pooblastilih policije je skoraj končan, pravijo, pravosodnemu ministrstvu pa so predlagali tudi nekatere spremembe zakona o kazenskem postopku.

Kje so lani spreminjali protiteroristično zakonodajo

Kako zajeziti val borcev, ki odhajajo na bojišča v Siriji in Iraku, ter omogočiti učinkovit pregon na področju terorizma, ne da bi s tem posegali v pravice ljudi, je vprašanje, s katerim se ob zadnjem valu terorističnih napadov ukvarjajo pravniki in zakonodajalci po vsej Evropi.

Po podatkih v poročilu Europola o stanju in trendih na področju terorizma v EU je lani kazensko zakonodajo spreminjalo kar 12 od 28 članic Unije. Glavne spremembe smo povzeli v spodnji infografiki.

Opomba: Za prikaz besedila se z miško premaknite na želeno državo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin