Petek, 7. 11. 2025, 12.36
46 minut
Župani: Šutarjev zakon v pravo smer. Romi: Nekateri predlogi so prestrogi.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Župani se z ukrepi načeloma strinjajo, vendar pa so poudarili, da je treba počakati, kaj bo na koncu dejansko sprejeto.
Župani iz jugovzhodne Slovenije in Posavja ocenjujejo, da gredo ukrepi t. i. Šutarjevega zakona, ki ga v DZ pošilja vlada, v pravo smer. "Je pa vprašanje, kaj bo na koncu zares sprejeto," pravi brežiški župan Ivan Molan. Ribniški župan Samo Pogorelc meni, da bi morali ukrepi veljati za nedoločen čas, da ne bodo odvisni od vsakokratne vlade.
Molan opozarja, da je bilo do zdaj v državni zbor poslanih že veliko podobnih predlogov, pa so jih poslanci z dopolnili povsem spremenili ali pa jih niso sprejeli. "Zato je treba počakati, kaj bo na koncu dejansko potrjeno, potem pa bomo lahko podali neko objektivno oceno," je dejal za STA.
Veliko bo po njegovih besedah odvisno tudi od realizacije sprejetih ukrepov. "Pogosto je namreč kaj na zunaj videti lepo, medtem ko se prave težave skrivajo v podrobnostih," je dodal.
S predlogom zakona Molan še ni podrobneje seznanjen, zato posameznih ukrepov še ne more komentirati. Osebno ga najbolj zanima, kako bo na koncu rešeno to, da bodo Romi za svoje početje odgovarjali, in kako bodo obravnavani tako kot vsi drugi.
Kar zadeva ukrepe iz zakona, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti, se Molan ne boji, da jih policija ne bi izvajala, bolj ga skrbi preostalo.
Pogorelc za čimprejšnje sprejetje
Ribniški župan Pogorelc predvidene ukrepe pozdravlja in si želi, da bi bili sprejeti najmanj v predlagani obliki in čim prej: "Da nas ne odnese v čas volitev, ko bi lahko stvar spet obstala."
Opozarja tudi, da bo treba nekatere ukrepe še dodelati. Predvsem ga moti njihova omejena veljavnost, ker bo treba, če bo potrebno podaljševanje, znova zbrati večino v državnem zboru. "Zadevo bi bilo zato smiselno obrniti drugače, in sicer tako, da bi ukrepi veljali nedoločen čas, hkrati pa bi se redno preverjalo, ali so še potrebni oz. ali jih je treba spremeniti," je dejal za STA.
Prepoznava registrskih tablic po vsej državi
Glede konkretnih ukrepov meni, da bi bilo smiselno, da se prepoznavanje registrskih tablic uporablja po vsej državi, "saj živimo v digitalni dobi", tudi ukrepi, povezani z nosečimi mladoletnicami, mlajšimi od 15 let, bi morali veljati za vse mladoletnice, torej do 18. leta starosti. Skrbi ga tudi ukrep, da bodo v teh primerih z otroškimi dodatki razpolagali centri za socialno delo. "Že do zdaj se je velikokrat pokazalo, da centri niso kos takim ukrepom, saj se pojavljajo razni pritiski na zaposlene," je dejal.
Pogorelcu se zdi vprašljiv tudi ukrep, da bodo morale občine deset odstotkov javnih del rezervirati za Rome. Težava je, da imajo mnogi Romi dolgove, in ko dobijo plačo, se jim del takoj zaseže za njihovo poplačilo, zaradi česar se mnogi ne odločajo za javna dela, pravi. Predlaga tudi, da bi država ustanovila posebna socialna podjetja, ki bi zaposlovala Rome.
Sicer pa zanika mnenja nekaterih pravnikov, da so predlagani ukrepi preveč represivni. "Za varnost je treba poskrbeti. Če kdo misli, da je to represija, naj pride v naše občine, povpraša družino Šutar, pa še kakšno drugo družino, lahko tudi mene ali tistega srednješolca, ki so ga pretepli pred LokalPatriotom, kako je, če je človek napaden," je dodal.
Župan Škocjana Jože Kapler predlagane ukrepe pozdravlja, a tudi on izpostavlja, da bo pomembno, kaj bo na koncu dejansko sprejeto in kako se bo izvajalo. "Le dosledno izvajanje zakona bo pripomoglo, da se bo stanje v jugovzhodni Sloveniji in širše izboljšalo. Do zdaj je bilo doslednosti premalo," je dejal za STA.
Novomeški župan Gregor Macedoni bo predlog zakona komentiral, ko ga bo videl.
Predstavniki Romov: Nekateri ukrepi so prestrogi
Predstavniki Romov predlogu t. i. Šutarjevega zakona, ki ga v DZ pošilja vlada, načeloma ne nasprotujejo, opozarjajo pa, da je treba preveriti ustavnost nekaterih načrtovanih ukrepov. Predstavnik črnomaljskih Romov Zvonko Golobič opozarja tudi na prestroge ukrepe glede socialnih pomoči. "Ti bi lahko Rome pahnili v še večjo revščino," meni.
Strinja se, da je treba kriminal preprečevati, se ga pa je treba po njegovi oceni lotiti pri koreninah, ne pri posledicah. "Mi lahko iz naselja odpeljemo posameznika ali dva, ampak hitro bo nekdo vskočil v njegove čevlje in nadaljeval delo," opozarja. Rešitve, kako se lotiti kriminala v njegovih koreninah, sam sicer nima. "To naj povedo tisti, ki so za to pristojni," je poudaril. Nima pa nič proti, če se socialne transferje odvzame nekomu, ki na primer vozi avtomobil za 50 tisoč evrov.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc se strinja s sprejetjem ukrepov, ki preprečujejo kriminal in dejanja, zaradi katerih se sploh ukvarjajo z zakonom. Opozarja pa, da je treba zakon oblikovati na način, da v njem predvideni ukrepi ne bodo ustavno sporni, kar sicer opozarjajo nekateri pravniki. "Zato bi morala vlada nekatere predlagane ukrepe dati v presojo pravnikom in pridobiti mnenje, ali so v skladu z ustavo in pravnimi normami," je dejal za STA. Pri tem opozarja, da bo zakon veljal enako za vse in ne zgolj za Rome. V zakonu pogreša tudi ukrepe, ki bi pripomogli k hitrejšemu urejanju romskih naselij in izboljšanju kakovosti življenja Romov. Teh ukrepov v predlogu zdaj skorajda ni, ugotavlja.
Romski svetnik v občinskem svetu Mestne občine Novo mesto Duško Smajek posebnega mnenja o predlogu zakona nima. Kot pravi, tisti, ki so ga pripravili, verjetno vedo, kaj delajo. Kritičen pa je do dela centrov za socialno delo. Ko gre za izkoriščanje socialnih transferjev, bi ti morali po njegovi oceni ukrepati že prej.
