Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
7. 6. 2024,
22.54

Osveženo pred

1 mesec, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,30
Watergate Aleš Rezar Branko Grims Damjan Žugelj

Natisni članek

Petek, 7. 6. 2024, 22.54

1 mesec, 2 tedna

Žugelj pred preiskovalno komisijo DZ vztrajal, da so anonimke morali preverjati

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,30
Damjan Žugelj | Žugelj je vodil urad za preprečevanje denarja v času, ko naj bi ta na podlagi anonimk vpogledal v številne bančne račune. Skupaj s petimi njegovimi tedanjimi sodelavci na uradu je osumljen zlorabe položaja. Ovadil ga je Nacionalni preiskovalni urad, Specializirano državno tožilstvo pa je že zahtevalo sodno preiskavo. | Foto STA

Žugelj je vodil urad za preprečevanje denarja v času, ko naj bi ta na podlagi anonimk vpogledal v številne bančne račune. Skupaj s petimi njegovimi tedanjimi sodelavci na uradu je osumljen zlorabe položaja. Ovadil ga je Nacionalni preiskovalni urad, Specializirano državno tožilstvo pa je že zahtevalo sodno preiskavo.

Foto: STA

Preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, je danes zaslišala nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja. Ta je med drugim zatrdil, da mora urad vsako anonimno prijavo preveriti. Priznal je, da je član stranke SDS, a trdi, da njenega predsednika Janeza Janše ne pozna.

Žugelj je vodil urad za preprečevanje denarja v času, ko naj bi ta na podlagi anonimk vpogledal v številne bančne račune. Skupaj s petimi njegovimi tedanjimi sodelavci na uradu je osumljen zlorabe položaja. Ovadil ga je Nacionalni preiskovalni urad, Specializirano državno tožilstvo pa je že zahtevalo sodno preiskavo.

Portal N1 je poročal, da je urad konec leta 2021 v manj kot treh tednih bankam poslal kar 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 ljudi in podjetij v Sloveniji. Povod za zbiranje podatkov naj bi bila zgolj na enem listu stipkana anonimna prijava v angleščini, v kateri naj bi obtožbe o pranju denarja in utaji davkov letele na podjetja v skupini Telemach. Preiskovalci naj bi preverjali sume, da je prijava prišla iz Srbije. Obsežno dokumentacijo naj bi hranili v prostorih nekdanjega arhiva, del pa naj bi je medtem celo izginil.

Nikoli ni bil v arhivu, ni se dotikal dokumentov, trdi Žugelj

Žugelj je na vprašanje predsednika komisije Aleša Rezarja (Svoboda), ali ni bila selitev arhiva urada eden njegovih prvih ukrepov na mestu direktorja odgovoril, da ne, da je bila ta odločitev sprejeta pred njegovim prihodom. Vztrajal je, da nikoli ni bil v arhivu, niti se ni dokumentov v njem dotaknil.

Porast anonimnih prijav, na podlagi katerih so sprožili preglede bančnih računov, je Žugelj pripisal povečanemu ugledu urada, ko je prevzel mesto direktorja. Rezar je temu oporekal, saj da je mednarodni ugled urada upadel, zaradi česar je mednarodna skupnost celo grozila, da bo zoper njega sprožila sankcije.

Na vprašanje, zakaj je pod njegovim vodstvom urad vsako anonimno prijavo zasledoval, ne da bi jo pred tem preveril, je Žugelj odgovoril s primerjavo, da tako ravna tudi policist, ki prejme prijavo, da je prišlo do umora. Zatrdil je, da mora urad vsako anonimno prijavo preveriti.

Vprašanju člana komisije Tineta Novaka (Svoboda) ali je urad zavezan določilom ustave o varstvu osebnih podatkov, je Žugelj pritrdil, a navedel, da urad ni pristojen izvajati represivnih ukrepov, je pa pristojen kanalizirati informacije, ki jih pridobi. "V zakonu je jasno napisano, da so uradu vse evidence na voljo in tukaj ne vidim nobene kršitve osebnih podatkov," je zatrdil. Sporno pa se mu zdi, da so se informacije pojavile v javnosti, a do tega ni prišlo v času njegovega mandata, ampak po njem, je opozoril.

Janez Janša | Foto: Reuters Foto: Reuters

Na Rezarjevo vprašanje, ali pozna vidne člane SDS Žana Mahniča, Janeza Janšo in Aleša Hojsa ter davčnega svetovalca Roka Snežiča, odgovoril, da jih ne pozna, niti jih ni nikoli srečal. Za Snežiča je dejal, da ga tudi ne bi prepoznal, saj ga nikoli ni videl. Na vprašanje, ali je simpatizer stranke SDS, pa je razkril, da je njen član.

Rezarja je zanimalo, kako je Žugelj prešel varnostno preverjanje na notranjem ministrstvu, ki je pogoj za zaposlitev na uradu za preprečevanje denarja, glede na to, da je imela njegova hrvaška družba Conus v času imenovanja 2,7 milijona evrov dolga, zaradi česar bi lahko obstajale okoliščine, da postane tarča izsiljevanj. Žugelj je odgovoril, da gre za "natolcevanje", saj da kot fizična oseba ni imel dolgov. "Dobro sem bil plačan, v skladu s svojimi strokovnimi referencami, in ne razumem, od kje vam podatek, da je bilo moje finančno stanje slabo," je dejal.

Glede zaposlitve uslužbenke Simone Kaučič, ki je danes tudi pričala pred komisijo, je navedel, da je na urad prišla pred njim, glede premestitve Lea Pongarčiča (ta je pričal na eni od prejšnjih sej) iz urada na finančno upravo pa je kot subjektivno prevpraševal Rezarjevo oceno, da gre za strokovnjaka na področju dela urada.

Glede zaposlitve zdaj že nekdanje uslužbenke urada in članice stranke SDS Petre Zakrajšek, ki je na podlagi anonimke preiskovala bančni račun novomeškega škofa Andreja Sajeta, je Žugelj navedel, da je bila ta s SDS v sporu. "Jaz ne vem, kaj je ona, niti me to ne zanima," je odvrnil. Kasneje je dejal, da je na urad prišla skozi razpis. "Procentualno, če gledamo po nekih volilnih rezultatih, če jih ima SDS 25 odstotkov pa so trije ljudje v ekipi z 31, mislim to ni nič strašnega," je izjavil.

Seja preiskovalne komisije se je po zaključku javnega dela seje zaradi obravnave zaupnih podatkov nadaljevala na zaprtem delu.

Zakrajškova in Kaučičeva vendarle sedli pred člane komisije

Potem ko se na vabilo komisije na prejšnje zaslišanje ne nekdanji direktor urada za preprečevanje denarja Damjan Žugelj ne nekdanji dve sodelavki urada Petra Zakrajšek in Simona Kaučič nista odzvali, sta tako Zakrajškova kot Kaučičeva danes sedli pred člane komisije. 

Simona Kaučič, ki je v času Žuglja opravljala funkcijo vodje sektorja za sumljive transakcije, je poudarila, da je vse naloge opravljala skladno z zakonodajo in mednarodnimi predpisi. Na uradu se je zaposlila oktobra 2020, zapustiti pa ga je morala v začetku julija 2022, ko je dobila izredno odpoved. 

"Gre za povračilne ukrepe zoper mene, ker sem prevzela vodenje sektorja za sumljive transakcije, ker sem delovala pod okriljem takratnega predstojnika urada Damjana Žuglja in ker smo takrat na uradu zaznali vrsto nepravilnosti iz preteklosti in nanje opozarjali," je poudarila. Zavrnila je navedbe nekaterih predhodno zaslišanih prič, da za vodenje sektorja ni bila dovolj strokovno usposobljena, kar je podkrepila s podatkom, da je bila pred prihodom na urad 14 let zaposlena na Fursu.

Prepričana je, da so morali urad zapustiti zaradi političnega obračuna

Nekdanja uslužbenka in članica stranke SDS Petra Zakrajšek se je na uradu zaposlila 1. oktobra 2021 v sektorju za mednarodno sodelovanje, pozneje pa je bila premeščena v sektor za spremljanje, analizo in nadzor.

"4. julija 2022 sem nato skupaj s še štirimi sodelavci prejela izredno odpoved delovnega razmerja oziroma sklep o takojšnji prekinitvi dela na uradu. Urad smo morali takoj zapustiti, ni nam bila omogočena primopredaja, do računalnikov še danes nimamo dostopa, nismo mogli priti do osebnih stvari," je v uvodu pojasnila Zakrajškova. Poudarila je, da nihče nikoli ni izvajal političnega pritiska na njeno delo na uradu, ampak so se odločitve o preiskavi primerov sprejemale na podlagi senatnega odločanja. Prepričana je, da so morali urad zapustiti zato, ker je šlo za političen obračun, za katerim stoji predsednik vlade Robert Golob. "Saj je Golob javno povedal, da je treba slovenijo očistiti janšizma," je povedala.

"Ne vem, koliko anonimnih prijav je bilo, ne vem, komu so se dodeljevale, prav tako mi ni poznano, da je bil ta primer dvakrat na senatnem odločanju," je poudarila. Prav tako se ni spomnila, kateri elementi za sum pranja denarja so se pojasnili v tej zadevi.

Zakrajškova dan pred pričanjem po Telegramu komunicirala z Žugljem 

Zakrajškovo je predsednik komisije DZ Aleš Rezar vprašal, ali si je včeraj naložila aplikacijo Telegram, na kar je odgovorila pritrdilno, o vsebini pogovora pa ni želela govoriti. V nadaljevanju je sledilo vprašanje, ali je po Telegramu komunicirala o današnjem zaslišanju, kar je Zakrajškova zanikala, potrdila pa je, da je včeraj po Telegramu komunicirala z Žugljem. 

Damjan Žugelj
Novice "Če bo treba, bomo Žuglja in ostale priče privedli prisilno"

Poslanec SDS Branko Grims je predsednika preiskovalne komisije DZ Aleša Rezarja pozval k prekinitvi današnje seje. To bi posledično pomenilo, da znova ne bi prišlo do zaslišanja nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja v času zadnje vlade Janeza JanšeDamjana Žuglja. Ker Rezar predloga ni uslišal, mu je Grims namenil kar nekaj ostrih besed. Sejo je protestno zapustil in izjavil, da odstopa kot član komisije. 

Burno dogajanje na seji preiskovalne komisije si lahko ogledate v spodnjem posnetku. 

Damjan Žugelj
Novice Damjan Žugelj na zaslišanje pred poslance ni prišel
Damjan Žugelj
Novice Parlamentarni preiskovalci bi zaslišali Damjana Žuglja, Petro Zakrajšek in Simono Kaučič
Ne spreglejte