Četrtek, 11. 1. 2024, 12.37
3 mesece, 2 tedna
DSO Grosuplje: sorodnica napad na oskrbovanca predvajala na družbenem omrežju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,65
Dom je o dogajanju po telefonu obvestil nekdo, ki je na družbenem omrežju spremljal dogodek.
Nasilni dogodek nad oskrbovancem v domu za starejše (DSO), o katerem je bilo v sredo obveščeno ministrstvo za solidarno prihodnost, se je zgodil v torek v DSO Grosuplje. Žrtvi nasilja so v domu takoj po dogodku nudili zdravstveno oskrbo in psihosocialno pomoč, sicer pa ni poškodovana, je danes pojasnila direktorica doma Metka Velepec Šajn.
Dogodek se je zgodil, ko je sorodnica v času obiskov vstopila v sobo stanovalca in ga udarila, dogajanje pa predvajala na družbenem omrežju. Dom je o dogajanju po telefonu obvestil nekdo, ki je na družbenem omrežju spremljal dogodek.
V domu so ob dogodku pretreseni in ga obsojajo, je v izjavi za medije danes pojasnila direktorica DSO Grosuplje Metka Velepec Šajn. "V domu imamo ničelno toleranco do vsakega nasilja. Tega se zavedajo tudi vsi naši zaposleni, zato so ob dogodku takoj ukrepali. Poklicali so mene, vodjo zdravstveno negovalne enote in policijo," je pojasnila. Gre sicer za osamljen primer nasilja pri njih, je zatrdila.
Starejši ena najranljivejših družbenih skupin
Na kraj dogodka je direktorica prispela nekaj minut po obvestilu, prav tako je bila nekaj minut po pozivu v domu tudi policija. Skupaj so po njenih navedbah izvedli vse potrebne postopke in ukrepe, da so stanovalca zaščitili.
Po opravljenih postopkih je stanovalec še isti večer prejel zdravstveno oskrbo in psihosocialno pomoč. Stanovalec sicer ni poškodovan in se dobro počuti, je še pojasnila Velepec Šajnova. V nadaljevanju postopkov v DSO sodelujejo z vsemi pristojnimi institucijami, državnimi organi in ministrstvom za solidarno prihodnost, je sklenila.
Ob načelu ničelne tolerance do nasilja je pomembno zavedanje, da so starejši ena najranljivejših družbenih skupin, je medtem poudaril državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič. Nasilje v domovih je redko, ti so sicer varno okolje, je prepričan.
Ministrstvo: Prepričali smo se, da je dom ustrezno zaščitil žrtev
Za ministrstvo je bilo ob tem primeru pomembno predvsem troje, in sicer, ali je bila žrtev ustrezno zaščitena in je bilo zanjo ustrezno poskrbljeno, kako je prišlo do primera nasilja in kako so se v DSO na nasilje odzvali, je pojasnil Omladič. "Za vse tri primere lahko rečem, da smo se prepričali, da je dom ustrezno zaščitil žrtev," je dejal.
Prav tako je poudaril, da je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac že ob poletnih dogodkih v domu starejših v Trebnjem ustanovil strokovno posvetovalno skupino o nasilju nad starejšimi. Skupina je decembra končala svojo nalogo s poročilom, v katerem so pregledali obstoječe protokole in določili poti, kjer je treba delovati dalje. V prihodnje bo ta posvetovalna skupina postala stalno ministrovo telo, letos pa na ministrstvu načrtujejo širšo medijsko akcijo o preprečevanju nasilja nad starejšimi.
V SDS so danes vložili zahtevo za sklic izredne seje DZ o stanju v domovih za starejše, ki je po njihovi oceni skrb vzbujajoče. Razmere zahtevajo takojšnje ukrepanje na različnih področjih od kadra do normativov v zdravstveni negi, je v današnji izjavi za medije dejala poslanka SDS Alenka Helbl.
Vse informacije s terena kažejo na to, da se je treba te teme lotiti takoj in z vso resnostjo, je poudarila. V zahtevi za sklic izredne seje DZ so težave razvrstili v pet področij. To so dolge čakalne vrste za mesto v domu, saj je aktualnih prošenj že 17.400. Prav tako je treba po njihovi oceni rešiti finančno stanje domov, ki se je poslabšalo zaradi zvišanih cen energentov. Številni domovi so šli leta 2020 in 2021 tudi v naložbe, a so se zaradi višjih cen materiala znašli skoraj v brezizhodnem finančnem položaju, je poudarila poslanka.
V zahtevi za sklic izredne seje so ob tem zapisali, da se je domovom strošek gradnje oziroma naložb povečal za znesek v višini od 500 tisoč evrov do enega milijona evrov. Razliko bi bila dolžna kriti država, ki je domove pustila same, menijo. Večina domov je morala vzeti posojilo z visoko obrestno mero. Če država ne bo prispevala sredstev, se bodo dvignile oskrbnine, tako da bodo ta strošek znova krili oskrbovanci domov, so posvarili.
Kot tretje področje, ki zahteva ukrepanje, je poslanka omenila pomanjkanje kadra. Ta problem je že dolgo znan, ukrepanja pa po njenih besedah ni. Zaposleni ponekod delajo tudi 12 ur, medtem ko časa za izkoristek nadur ni, je opozorila. Ne nazadnje je treba po mnenju SDS urediti normative za zdravstvene delavce in področje digitalizacije v domovih.
Vlada naj bi v skladu s pripravljenimi priporočili SDS rešila problematiko v domovih najkasneje do 1. marca. Tako naj bi poenotila kadrovske normative za zdravstvene delavce in cene zdravstvenih storitev v domovih in bolnišnicah. Poleg tega naj bi sprejela ukrepe za izboljšanje kadrovske problematike, uredila finančno stanje domov, nastalo zaradi višanja stroškov naložb, in zagotovila dodatna sredstva za digitalizacijo domov. Hkrati naj bi dopolnila kadrovske normative, da bodo omogočili zaposlovanje dodatnih kadrov, denimo računalničarja.
Tistim domovom, ki zaradi dviga cen dela, energentov, storitev in materiala ustvarjajo negativen poslovni rezultat, naj zagotovi dodatna finančna sredstva in s tem prepreči večji dvig oskrbnin, priporočajo.
