Vlada in Fides znova brez dogovora. "To niso bila pogajanja."

Namestnik vodje vladne pogajalske skupine Denis Kordež je po pogajanjih, ki so danes trajala približno eno uro, medijem povedal, da ne glede na to, kako konkretne zaveze daje vladna stran, Fides to zavrača. Zavrača tudi sodelovanje v pogajanjih za t. i. zdravstveni plačni steber, če ne bo takojšnjih finančnih učinkov, je dodal. Na vprašanja novinarjev pa ni odgovarjal.

Fides: Današnja pogajanja niso bila pogajanja 

Fides po drugi strani ocenjuje, da današnja pogajanja niso bila pogajanja, saj vladna pogajalska skupina ni ponudila nič oprijemljivega za rešitev stavkovnih zahtev. Predsednik sindikata Damjan Polh je v izjavi za medije potrdil, da so prejeli vabilo za petkovo nadaljevanje pogajanj za zdravstveni plačni steber. A v Fidesu menijo, da lahko stebrna pogajanja pridejo v poštev šele, ko se z vlado dogovorijo glede stavkovnih zahtev.

"To je neka manipulacija s strani vlade, ki hoče postaviti na stranski tir naše zahteve, podpisane s strani vlade. Menimo, da mora imeti vse svoje zaporedje, to pomeni, da najprej rešujemo stavkovne zahteve in potem stopimo na pogajanja za zdravstveni steber," je poudaril.

Pojasnil je, da je vladna pogajalska skupina z vsako pogajalsko sejo bolj skrčena, hkrati pa v sindikatu na pogajanjih pogrešajo ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel, ki je odgovorna za zdravstveni resor. "Menim, da bi bila njena avtoriteta zdaj ključna, da se premaknemo z mrtve točke," je dodal. Na vabila sindikata se po besedah Polha ni odzval niti predsednik vlade Robert Golob, ki je lansko leto po odstopu ministra Danijela Bešiča Loredana za več mesecev prevzel vodenje ministrstva za zdravje.

Na vprašanje, kaj povedano pomeni za stavko, je Polh odgovoril, da ima Fides zaenkrat popolno podporo članstva, stavkovni zbori zaposlenih pa so množično obiskani. Članstvo zahteva intenzivnejšo stavko, je poudaril.

Pogajanja med vlado in sindikatom se bodo po njegovih navedbah nadaljevala predvidoma v petek.

Humarjeva: Postaviti se je treba na stran pacientov 

Kot je dejala v. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar, imajo zdravniki seveda "pravico do stavke, istočasno imajo pa tudi bolniki pravico do oskrbe", zato lovijo ravnotežje med pravicami enih in drugih. "Na ministrstvu za zdravje menimo, da so pacienti tisti, ki so šibkejši, in da se moramo torej takrat, kadar se postavi dvom, postaviti na stran pacientov," je pojasnila.

Po njenih besedah so bolniki v zadnjih dneh največ tarnali zaradi neizdajanja bolniških listov. "Dejstvo je, da lahko neizdaja bolniškega lista bolniku hudo poslabša socialni status," je poudarila. Ob tem je pojasnila, da tudi socialno področje sodi v definicijo zdravja, zato menijo, da je poslabšanje socialnega statusa za bolnika lahko tudi poslabšanje zdravja v širšem smislu. "Vztrajamo pri stališču, da se bolniški listi izdajajo," je bila jasna.

Direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Ana Vodičar je izpostavila, da je bolniški list pomemben, da delavec opraviči svojo odsotnost z dela, saj lahko sicer po delovnopravni zakonodaji sledijo posledice, tudi odpoved delovnega razmerja. Prav tako je bolniški list pomemben zaradi samega obračuna nadomestila plače, saj sta iz njega razvidna obdobje in razlog odsotnosti z dela, na podlagi katerega se obračuna tudi različna višina nadomestila plače.

Pojasnila je, da ureditev v nekaterih kolektivnih pogodbah delavcu sicer omogoča začasno odsotnost z dela do nekaj dni celo brez bolniškega lista, večji problem pa so denimo daljše bolniške odsotnosti, pa tudi odsotnosti zaradi nege otroka. Na vprašanje, na koga naj se pacient v primeru, če zdravnik ne želi izdati bolniškega lista, obrne, je odgovorila, da najprej na vodstvo zdravstvenega zavoda. Če pacient tam ne bi bil uspešen, pa se lahko obrne na zdravstveni inšpektorat, ministrstvo za zdravje in ZZZS.

Fides: MZ in ZZZS s predstavljenimi stališči posegata v ustavno pravico do stavke

"Prav nobene pravne podlage ni, na osnovi katere bi lahko Ministrstvo za zdravje in ZZZS od stavkajočih zdravnikov zahtevala, da v času stavke tistim bolnikom, ki ne sodijo med osebe, ki so tudi v času stavke deležni celovite obravnave, izdajajo za njihovo zdravstveno stanje nenujne dokumente, med katere sodijo tudi potrdila o bolniški odsotnosti," so se odzvali v Fidesu. Da takšna pravna podlaga ne obstaja, jasno izhaja tudi iz samih navedb ministrstva in ZZZS, s katerimi skušata sicer utemeljevati nasprotno, pa pri tem jasno priznavata, da pravne podlage za njuna stališča ni.

Zato so znova poudarili, da se naj v času stavke bolniki s svojimi zahtevami za reševanje njihovega položaja obrnejo neposredno na Ministrstvo za zdravje, ki je s svojim nespoštovanjem dogovorov sprožila stavko.

"Zdravniki v času stavke izvajamo vse nujno potrebne preglede, vsi nenujni pregledi pa so zgolj zamaknjeni in bodo opravljeni po koncu stavke. Izdajanje bolniških listov sodi med nenujna administrativna opravila in ne sodi v sklop minimuma delovnega procesa," so še zapisali v sporočilu.

Strinjajo se s stališčem ZZS, da morata MZ in ZZZS pripraviti navodila, s katerimi se bo doseglo uveljavljanje pravice delavcev (zavarovancev) do začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni oz. poškodbe na način, s katerim se ne bo posegalo v ustavno pravico zaposlenih zdravnikov do stavke. "S stališči, kot so podana do sedaj, se ravna ravno nasprotno in se skuša zdravnike za to pravico prikrajšati," so sklenili v sindikatu.

V sindikatu začeli zbirati preklice soglasij zdravnikov za nadurno delo

Trditev ministrstva, da mora biti izdajanje bolniških listov in dostopnost na daljavo med stavko zagotovljeno, nima nobene pravne podlage, pa so v torek v sporočilu za javnost poudarili v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

V sindikatu so sicer po pozivu zdravništva začeli zbirati preklice soglasij zdravnikov za nadurno delo. Kot so pojasnili, se lahko zdravniki in zobozdravniki, ki želijo preklicati soglasja, obrnejo na zaupnike v njihovi zdravstveni ustanovi, ki so lokalni koordinatorji zbiranja preklicev soglasij. V Fidesu so pripravili poseben obrazec in ga posredovali zaupnikom. Podatek, koliko umikov soglasij bo zbranih, bo znan proti koncu tedna, ko se bo s tem seznanil tudi glavni stavkovni odbor Fidesa. Po navedbah sindikata bi zdravniki v primeru umika soglasij delali po evropski direktivi, ki dovoljuje največ 40 ur opravljenega dela na teden. Humarjeva pa je na novinarski konferenci pojasnila, da za zdravnike velja zakon o zdravniški službi, po katerem lahko delodajalec zdravnikom naloži do osem dodatnih ur na teden, torej do 48 ur, v primeru dodatnega dela pa je nujno omenjeno soglasje.

V primeru umikov soglasij bi se po njenih besedah v zdravstvenih ustanovah morali organizirati drugače, predvsem glede zagotavljanja dežurstev in neprekinjenega zdravstvenega varstva. V večini zdravstvenih ustanov namreč delo poteka vse dni v letu in tudi ponoči. Tako marsikateri slovenski zdravnik naredi več kot osem dodatnih ur tedensko (oziroma več kot 32 dodatnih ur na mesec), zato bi lahko prišlo do izpada.

Na ministrstvu za zdravje vseeno računajo, da bi v tem primeru zdravstvene ustanove delo organizirale tako, da ne bi prihajalo do odpovedi storitev, kar bi predstavljalo tveganje za zdravje in življenje ljudi. "V zvezi s tem pripravljamo navodila, ki jih bomo izdali zdravstvenim zavodom," je napovedala. Na vprašanje, ali bi v primeru umika soglasja zdravnika za nadurno delo lahko zavod umaknil soglasje zdravniku za delo pri drugem izvajalcu, je Humarjeva odgovorila, da je to v izključni pristojnosti vodstev ustanov. Vodstva namreč ocenjujejo, ali zdravstveni delavec izpolnjuje vse pogoje za izdajo dovoljenja za delo drugje – med drugim namreč ne sme odklanjati dela pri svojem primarnem delodajalcu, je pojasnila.

Zveza organizacij pacientov Slovenije je sicer v torkovem sporočilu za javnost navedla, da jo pacienti obveščajo, da jim nekateri zdravniki v času stavke ponujajo in tudi izvajajo posege izven zdravstvene ustanove ob neposrednem plačilu. Na vprašanje, ali je to dovoljeno, je Humarjeva odgovorila, da v zakonih "niso našli ničesar, s čimer bi lahko to pravno prepovedali". Etičnost takega ravnanja pa je že druga zgodba, je dodala.

Zdravniki in zobozdravniki so prejšnji ponedeljek začeli stavko, ki bo trajala do preklica. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom. Po anketi Vox populi 73,8 odstotka vprašanih ne soglaša s stavko zdravnikov. 18,9 odstotka jih s stavko soglaša, 7,3 odstotka pa jih je odgovorilo, da ne vedo. Raziskavo je za časnik Dnevnik izvedla Ninamedia 22. in 23. januarja na vzorcu 726 ljudi.

Novice Stavko zaostrujejo tudi v ZD: ponekod ne bo več delovala elektronska pošta

Novice Preverili smo: ali zdravniki res odhajajo?

Novice "Upam, da cene ne bomo začeli plačevati bolniki" #Spotkast