Aktivno državljanstvo
Ponedeljek, 22. 1. 2024, 21.57
7 mesecev, 3 tedne
Preverili smo: ali zdravniki res odhajajo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,23
Podatki Zdravniške zbornice Slovenije ne kažejo na to, da bi zdravniki množično odhajali, temveč kažejo, da se je število aktivnih zdravnikov pri nas močno povečalo.
Eden ključnih argumentov Fidesa v pogajanjih za višje plače naj bi bil vse bolj pereč problem odhodov zdravstvenih delavcev iz javnega sektorja. Po njihovem mnenju bi težavo rešil ločen zdravstveni steber v okviru javnega sektorja. "V sindikatu Fides poudarjamo, da odlašanje pospešuje razgradnjo javnega zdravstva. To dokazujejo dnevni odhodi zdravstvenih delavcev iz javnega sektorja," so sporočili 15. januarja po drugem dnevu stavke.
V teh dneh se vrstijo opozorila zdravnikov, da se bo brez reforme plačnega sistema v zdravstvu beg zdravnikov nadaljeval. Javno zdravstvo naj bi bilo zaradi prenizkih plač po mnenju zdravniškega sindikata Fides tako rekoč tik pred razgradnjo. Zato od vlade zahtevajo, naj uresniči lani podpisan dogovor o vzpostavitvi ločenega plačnega zdravstvenega stebra, do njegove uveljavitve pa sedem plačnih razredov višje plače za najstarejše zdravnike, kar naj bi pomenilo do 1.800 evrov bruto višjo osnovno plačo, na katero se potem vežejo tudi vsi dodatki, ki v številnih primerih skupaj celo presegajo osnovno plačo.
Število aktivnih zdravnikov se je povečalo za skoraj 80 odstotkov
Podatki Zdravniške zbornice Slovenije ne kažejo na to, da bi zdravniki množično odhajali iz javnega sektorja. Statistika govori nasprotno: število aktivnih zdravnikov od leta 2001 neprestano raste. Leta 2001 je bilo aktivnih zdravnikov 3.952, deset let kasneje jih je bilo 5.520, konec leta 2022 pa je številka narasla že na 7.032. V zadnjih dvajsetih letih se je število aktivnih zdravnikov torej povečalo za skoraj 80 odstotkov.
Od 7.032 aktivnih zdravnikov jih je bilo konec leta 2022 po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije 6.038 ali skoraj 86 odstotkov zaposlenih v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah, 773 jih je delalo pri zasebnikih s koncesijo, 164 v zasebnem sektorju brez koncesije, 58 pa v zdraviliščih in socialnih zavodih.
Delež zdravnikov, ki delajo pri zasebnikih s koncesijo in v zasebnem sektorju brez koncesije, se je v zadnjih dvajsetih letih resda povečal, a je sprememba neznatna. Če je delež aktivnih zdravnikov v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah leta 2022 znašal že omenjenih 86 odstotkov, je bil leta 2001 ta delež 88 odstotkov.
Po podatkih zdravniške zbornice je torej aktivnih zdravnikov vse več, več jih sicer dela pri zasebnikih s koncesijo ali brez, a se ta delež skozi leta ne povečuje bistveno.
Slovenski zdravniki pogosteje v tujino, a je tudi pri nas vse več tujih zdravnikov
V zadnjih urah smo prejeli že preko 70 prošenj za potrdilo o dobrem imenu s strani mladih zdravnikov. Pri vseh je kot razlog naveden odhod v tujino. To je velik skok ob siceršnjih trendih, saj smo v celotnem lanskem letu izdala 169 potrdil o dobrem imenu.https://t.co/6fVXy1rcxP
— Zdravniška zbornica Slovenije (@zdravniska) November 19, 2021
Druga zdravniška mantra je, da zdravniki odhajajo v tujino, kjer je njihovo delo bolj cenjeno in bistveno bolje plačano. Pri tem navajajo predvsem Avstrijo in Nemčijo. A v Avstriji in Nemčiji seveda ni bolje plačano samo delo zdravnikov, temveč tudi medicinskih sester, učiteljev, avtomehanikov, šoferjev, zidarjev, frizerjev in vseh drugih poklicev.
Podatke o tem, koliko slovenskih zdravnikov dela v Sloveniji, kot tudi druge podatke zbira OECD. Zadnji relevantni podatki so iz leta 2021, ko naj bi v tujini skupaj delalo 224 slovenskih zdravnikov. Največ, in sicer 72 slovenskih zdravnikov, je leta 2021 delalo v Nemčiji, 60 jih je delalo v Avstriji, 26 v Veliki Britaniji, 21 v Švici, 12 na Norveškem, deset v Italiji in 23 v drugih državah.
Na voljo je tudi nepopolna statistika za leto 2022, ko naj bi število slovenskih zdravnikov v Avstriji naraslo na 66, kar nakazuje na to, da se je trend povečevanja odhodov zdravnikov v tujino nadaljeval tudi v zadnjih dveh letih.
A številke o slovenskih zdravnikih v tujini so daleč od alarmantnih: leta 2021 je število slovenskih zdravnikov na delu v tujini znašalo le tri odstotke vseh aktivnih zdravnikov v Sloveniji, pri čemer tudi v Slovenijo prihaja vse več zdravnikov, ki so se izšolali v drugih državah.
Imamo 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev
Znano je, da Slovenija odstopa navzdol od povprečja EU (in OECD) po številu zdravnikov na tisoč prebivalcev, podatek pa Fides in zdravniška združenja navajajo, da bi izpostavili, kako so pri nas zdravniki preobremenjeni.
A če pogledamo podatke za več držav, ugotovimo, da se Slovenija s 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev uvršča pred marsikatero tranzicijsko in tudi zahodnoevropsko državo. Po podatkih OECD so samo v Evropi za nami na primer Madžarska, Belgija, Francija, Velika Britanija in Luksemburg. Tudi razlika od držav, ki so na lestvici višje od nas, ni tako velika, saj je ima velika večina držav tja do 4,5 zdravnika na tisoč prebivalcev, od tega povprečja pa močno odstopajo samo Grčija, Avstrija, Portugalska in Nemčija.
Sredstva za zdravstvo se pri nas ne povečujejo samo nominalno, temveč tudi v deležu BDP. Leta 2021 so znašala že 9,5 odstotka BDP, kar je skoraj dve odstotni točki več kot leta 2001. Tudi če po tem podatku Slovenijo primerjamo z drugimi državami, ugotovimo, da ne odstopamo bistveno od držav, s katerimi se najpogosteje primerjamo.
Slovenijo sicer OECD uvršča med države, ki še imajo precej ugodno razmerje medicinskih sester in tehnikov na prebivalca, naš zdravstveni sistem pa z manj denarja od povprečja OECD zagotavlja daljšo življenjsko dobo kot v državah, ki za zdravstvo trošijo več. To poleg Slovenije po oceni OECD uspeva še Južni Koreji, Španiji, Italiji, Izraelu, Portugalski, Čilu in Kostariki.
