Ponedeljek, 14. 9. 2020, 6.59
8 mesecev, 3 tedne
"Zdaj se vidi, da zdravniki mogoče tudi kaj dobrega naredijo za bolnike"
Zaradi epidemije zadnjih nekaj mesecev verjetno bolj kot kadarkoli prej zelo od blizu spremljamo raziskave v medicini. Vsak dan pričakujemo, kaj novega so raziskovalci odkrili o tej bolezni, kako deluje virus, na kakšen način vpliva na naše telo, seveda pa nestrpno pričakujemo zlasti učinkovita zdravila in cepivo. Ampak kaj pa druge raziskave na področju medicine? So bile zaradi epidemije ustavljene? So se jim zmanjšala sredstva?
O vsem tem, pa tudi o tem, kako dati priznanje odličnosti v znanosti, so na okrogli mizi spregovorili prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., revmatolog iz UKC Ljubljana, prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Serša, univ. dipl. biol., predsednik znanstvenoraziskovalnega sveta pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS za medicinske vede, in asist. dr. Tanja Soklič Košak, dr. med., otorinolaringologinja iz UKC Ljubljana.
Raziskovalci združeni v boju proti bolezni covid-19
Prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani
Zelo dober pregled nad raziskovalnimi projekti na področju bolezni covid-19 ima prof. dr. Borut Štrukelj. "Pravzaprav nas te grozne razmere na nek način združujejo, in to ne samo znotraj Slovenije, tudi širše. Raziskovalci po svetu smo zelo nezadovoljni zaradi epidemije, vendar smo po drugi strani zadovoljni, da dejansko vsak dan spremljamo, kaj se dogaja na področju razvoja novih zdravil, novih cepiv."
V
Zdravniki in farmacevti so zaprisegli znanosti (Pledge to science).
Sloveniji se neposredno z razvojem cepiva trenutno ukvarjata dve skupini. "Prva skupina je skupina prof. dr. Romana Jerale na Kemijskem inštitutu, kjer imajo relativno inovativen pristop v smislu učinkovitosti in varnosti. Študija je bila končana na predklinični stopnji, torej na živalskih modelih, na miškah, nekaj pa je treba še narediti. Zdaj skupina v povezavi s preostalimi inštitucijami (Univerzitetna klinika Golnik, Fakulteta za farmacijo in Veterinarska fakulteta) pripravlja vlogo za prvo fazo kliničnih raziskav, ki jo bo mogoče vložiti šele po odobritvi. Druga skupina deluje pod okriljem prof. Matjaža Peterke s Centra odličnosti Cobik iz Ajdovščine. Poleg tega je še zelo veliko različnih raziskovalnih skupin, ki posredno delujejo in se povezujejo – na primer IJS z algoritmi samih okužb in napovedi, mariborska univerza in številni drugi," je povedal prof. dr. Borut Štrukelj.
Onemogočiti virusu, da se prime
Zanimiv pristop je ubrala skupina, ki jo na Fakulteti za farmacijo v sodelovanju s prof. dr. Tomažem Bratkovičem, mag. farm., in prof. Mojco Lunder, mag. farm., vodi prof. dr. Borut Štrukelj: "Smo na laboratorijskem začetku, in sicer bi radi z majhno peptidno molekulo, torej z beljakovino, zasedli mesta prijemališča virusa. Govorimo o preventivi, saj se virus ob vstopu v telo skozi oči, nos in sluznico dihal ne bi mogel nikamor 'prijeti'. Receptor ACE2 je prijemališče in te molekule bi nas lahko na ta način zaščitile. Ne obljubljamo pa popolnoma ničesar."
Vpliv koronavirusa na raziskovalno dejavnost slovenskih zdravnikov
Prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., revmatolog iz UKC Ljubljana.
Kljub temu, da je epidemija spodbudila zelo intenzivno raziskovalno delo, pa po ocenah prof. dr. Matije Tomšiča, dr. med., revmatologa iz UKC Ljubljana, osnovno klinično raziskovalno delo ni bilo posebej moteno. "Na našem oddelku smo sicer zaznali zastoj pri mednarodnih kliničnih raziskavah. Neko podjetje, ki preizkuša zdravila na globalni ravni, kamor so vključeni tudi naši bolniki, je raziskavo ustavilo, drugo pa jo je celo ukinilo in zaključilo. Gre pa za nove učinkovine za vnetne revmatične bolezni."
Za nekaj mesecev je raziskovalno delo precej zastalo
Prof. dr. Gregor Serša, univ. dipl. biol., predsednik znanstvenoraziskovalnega sveta pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS za medicinske vede(ARRS) in vodja Oddelka za eksperimentalno onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Tudi prof. dr. Gregor Serša, univ. dipl. biol., predsednik znanstvenoraziskovalnega sveta pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS za medicinske vede(ARRS) in vodja Oddelka za eksperimentalno onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je zaznal določen zastoj pri vrhunskih raziskovalnih inštitucijah, kot je IJS, saj so v času epidemije zaprle vrata. "Ob vnovičnem prihodu novega vala okužb se tudi na našem inštitutu pripravljamo tako, da je tretjina ljudi doma v pripravljenosti, če pride do okužb na našem oddelku, da se bo proces v osnovnem pogonu lahko nadaljeval. Vodje projektov so lahko za nekaj časa zamrznili raziskave in jih potem nadaljevali, saj nekateri pacienti niso mogli priti na preglede in jih niso mogli vključiti v raziskavo. Za nekaj mesecev je tako raziskovalno delo kar precej zastalo in se je šele pred začetkom poletja ponovno aktiviralo," je podaril prof. dr. Gregor Serša.
Intenational Medis Awards – ogromno priznanje za uporabne medicinske in farmacevtske raziskave
Lanska nagrajenka International Medis Awards - asist. dr. Tanja Soklič Košak, dr. med., otorinolaringologinja iz UKC Ljubljana.
Kako pomembno je prepoznavanje medicinskih in farmacevtskih raziskovalnih dosežkov, dokazuje tudi izjemna odmevnost nagrad International Medis Awards, ki jih letos že sedmo leto razpisuje podjetje Medis. Za nagrade International Medis Awards se lahko potegujejo zdravniki in farmacevti, ki so svoje znanstvenoraziskovalne prispevke s področij farmacije, gastroenterologije, ginekologije, intenzivne medicine in anesteziologije, nevrologije, oftalmologije, pediatrije, pulmologije in alergologije ter revmatologije objavili v znanstvenih publikacijah s faktorjem vpliva, višjim od 1.500.
Na mednarodni natečaj se lahko do najpozneje 28. septembra 2020 prijavijo raziskovalci iz Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Severne Makedonije, Slovenije in Srbije.
Prijavljena dela bo po vnaprej določenih merilih ocenjevala desetčlanska strokovna žirija, ki jo sestavljajo mednarodno priznani strokovnjaki z različnih ožjih področij pod vodstvom predsednika žirije prof. dr. Matije Tomšiča. Žirija bo izbrala po dva finalista in po enega zmagovalca z vsakega razpisanega raziskovalnega področja. Letošnje prijave verjetno ne bodo vključevale člankov s področja bolezni covid-19, saj gre za relativno novo področje, s katerim se stroka intenzivno ukvarja šele nekaj mesecev.
Moj edini pogoj: neodvisnost in transparentnost nagrade
Nagrade International Medis Awards omogočajo izboljšanje javne podobe zdravniškega dela, je prepričan prof. dr. Matija Tomšič.
Za nagrado se lahko potegujejo zdravniki, ki prvotno delajo v klinični praksi, ter farmacevti, ki niso del raziskovalne dejavnosti, ampak delajo v lekarni ali dnevno analizirajo vzorce v okviru delovnih nalog, ob tem pa raziskujejo. Glavno merilo za podelitev nagrad pa je IF – faktor vpliva članka –, saj je sicer zelo težko ocenjevati različna raziskovalna dela. Višji faktor vpliva pomeni, da ima raziskovalec večjo verjetnost za nagrado.
"Ideja se mi je zdela vrhunska. Ko so me prosili za sodelovanje v komisiji za nagrade IMA, sem imel en pogoj – natečaj mora biti popolnoma neodvisen in transparenten za vse. Želel sem sodelovati tudi pri oblikovanju meril za dodelitev nagrad in ker so mi to omogočili, sem privolil," je povedal dolgoletni predsednik komisije nagrad IMA prof. dr. Matija Tomšič in poudaril izjemen pomen, ki ga ima nagrada za zdravnike in farmacevte.
Na začetku so veliko truda vlagali v spodbujanje posameznikov k prijavam, zdaj pa se mi zdi, da so se nagrade kar prijele in so dobile prestižen ugled.
Ne nazadnje nagrada tudi omogoča izboljšanje javne podobe zdravniškega dela v medijih. "V zadnjih 20 letih se zdi, kot da bi se nekdo trudil, da bi spravil ta klinični del medicine še nižje, kot je. Prej samo afere, v zadnjih mesecih smo pa le ugotovili, da vendarle kaj dobrega naredimo za bolnike," je še dodal prof. dr. Tomšič.
Za boljše življenje bolnikov s kroničnim vnetjem sinusov
Lanska zmagovalka natečaja asist. dr. Tanja Soklič Košak, dr. med., otorinolaringologinja iz UKC Ljubljana, je s skupino specialistov otorinolaringologov iz UKC Ljubljana in imunologov pod vodstvom dr. prof. Petra Korošca iz Klinike Golnik preiskovala podtipe T-limfocitov v sluznici pri kroničnem vnetju sinusov, kar je še posebej pomembno za določanje imunoloških mehanizmov te bolezni.
"Naša raziskovalna skupina ima v središču raziskovanja bolnike s kroničnim vnetjem sinusov. Še posebej tiste bolnike, ki imajo kljub zavzetemu zdravljenju stalne moteče simptome in okrnjeno kakovost življenja. Poskušali smo najti nove, posamezniku prilagojene načine diagnostike in zdravljenja. Nagrada IMA nam je pomenila ogromno priznanje za naše delo, tako so naši rezultati postali opazni. To je velika spodbuda za naprej," je poudarila asist. dr. Tanja Soklič Košak.
Kot je še dodala, je kar samoumevno, da zdravniki ob kliničnem delu z bolniki tudi raziskujejo, saj je to edina pot, da najdejo nove načine diagnostike in zdravljenja. "Seveda je treba biti precej osredotočen ob delu z bolniki, razmišljati ves čas raziskovalno, podatke je treba pridobivati sproti, kajti če bi razmišljali za nazaj, bi nam marsikaj ušlo. Ob ambulantnem in kirurškem delu je raziskovalno delo porinjeno v prosti čas. Podatke analiziramo in urejamo ter pišemo članke tudi v nočnem času," je še dodala asist. dr. Tanja Soklič Košak.
