Petek, 15. 2. 2019, 15.22
5 let, 9 mesecev
Zavračanje prebežnikov: pri varuhu niso ugotovili, ali je policija ravnala nezakonito
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Varuh človekovih pravic očitkov o nezakonitem zavračanju prebežnikov pri policiji ni mogel ne potrditi ne zavreči.
Varuh človekovih pravic pri nadzoru nad ravnanjem policistov na južni meji ni mogel ne potrditi ne zavrniti očitkov o nezakonitem zavračanju prebežnikov. Nekateri podatki pa lahko kažejo na resnost očitkov, da bi se lahko zgodile nepravilnosti, je dejal namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih. Predstavniki policije medtem poudarjajo, da spoštujejo pravico do mednarodne zaščite, ki jo nekateri po njihovih besedah zlorabljajo.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je sicer dejala, da je varuh z delom policije na splošno zelo zadovoljna, saj upošteva vsa njegova priporočila. Tudi iz poročila za zadnjih šest let njenega mandata, ki ga bodo javnosti predstavili prihodnji teden, je razvidno, da je med neuresničenimi priporočili varuha najmanj tistih, ki se nanašajo na delo policije, je poudarila.
Tokratnega poročila o nadzoru nad ravnanjem policistov na južni meji po njenih besedah "zagotovo ne gre jemati kot očitek na delo policije, ampak kot željo za še boljše delo v konkretnih primerih".
"Varuh se zaveda, da je zahtevnost dela policista na meji visoka"
Vodja državnega preventivnega mehanizma Ivan Šelih, ki je sicer zadolžen za področje policijskih postopkov, je na današnji novinarski konferenci spomnil, da so zaradi pričevanj in očitkov o nezakonitem zavračanju prebežnikov, ki so jih navajale nekatere nevladne organizacije in mediji, v juniju lani nenapovedano obiskali policijski postaji Črnomelj in Metlika.
"Ob obisku smo pogrešali bolj resno oziroma natančno obravnavo okoliščin vsakega posameznika tako, da bi ta odpravil dvom oziroma očitek, ali je imela oseba, ki je bila v pridržanju na policijski postaji, sploh namero podati prošnjo za mednarodno zaščito ali jo je celo podala, pa je bila preslišana," je dejal Šelih. Varuh je že tedaj predlagal sprejem ukrepov za doslednejše dokumentiranje vseh okoliščin tujcev, vključno z njihovimi izjavami, da bi to dopuščalo poznejši vpogled v delo policistov.
Na policiji poudarjajo, da spoštujejo pravico do mednarodne zaščite, ki jo nekateri po njihovi oceni sicer zlorabljajo.
Ministrstvo za notranje zadeve je v odgovoru povedalo, da bi to pomenilo dodatno administrativno breme, zato temu ni bilo posebej naklonjeno, je dejal Šelih, a dodal: "Varuh se zaveda, da je zahtevnost dela policista na meji visoka in da policisti delajo v težkih pogojih, vendar menimo, da bi lahko policisti že sedaj brez velikega dodatnega administriranja postopek vodili tako, da bi ta dal odgovor na poznejše vprašanje, ali je tujec imel namen zaprositi za mednarodno zaščito."
Policija: Spoštujemo pravico do mednarodne zaščite, ki jo nekateri zlorabljajo
Policija medtem vztraja, da v celoti spoštuje človekove pravice, vključno s pravico do mednarodne zaščite. Velika razlika med številom izraženih namer in dejanskih vlog za mednarodno zaščito ter prosilcev za azil, ki živijo v azilnem domu, po njihovih navedbah kažejo na zlorabe instituta mednarodne zaščite za nezakonite migracije.
S tem so se na policiji odzvali na sporočilo varuha človekovih pravic, da obstaja možnost, da pri delu s tujci na južni meji prihaja do nezakonitega zavračanja oziroma izgona tujcev na Hrvaško. Policija je navedla, da se je v minulem letu srečala "z izrazitim povečanjem nedovoljenih migracij preko tako imenovane balkanske poti, novih pojavnih oblik nedovoljenih migracij ter hkratnim povečanjem primerov zlorabe postopkov mednarodne zaščite".
Od 8.804 oseb, ki so lani nedovoljeno vstopile v Slovenijo, jih je 4.265 izrazilo namero za podajo vloge za mednarodno zaščito. Od teh je dejansko vlogo v azilnem domu podalo 2.875 oseb, ostali pa so pred tem samovoljno zapustili Slovenijo. Na današnji dan je v azilnem domu 317 tujcev. "Navedeni podatki dodatno potrjujejo zlorabe instituta mednarodne zaščite za ilegalne migracije," so prepričani v policiji.
Šelih: Odstranitev tujca, ki je upravičen do zaščite, bi bila nezakonita
Varuh je pregledal tudi statistiko in ugotovil občuten upad prošenj za mednarodno zaščito v juniju in po njem. Menijo, da je mogoče vzroke za upad števila prošenj iskati v policijskem delu. Policisti v Črnomlju so tako maja 2018 obravnavali 379 oseb, od katerih jih je skoraj 98 odstotkov podalo namero, da bodo zaprosili za mednarodno zaščito. Mesec pozneje je ta delež znašal le še 3,15 odstotka, pa tudi v mesecih do konca lanskega leta ni bil nikoli večji od 40 odstotkov.
Begunska kriza je v Sloveniji vrhunec dosegla jeseni 2015.
Čeprav je bilo število zaznanih namer za mednarodno zaščito predvsem na policijski postaji Črnomelj zanemarljivo, pa je ministrstvo navedlo, da opaža večje število podanih namer. To ob navedbah, da je bila policija zaradi pogostih zlorab instituta mednarodne zaščite prisiljena prilagoditi standarde vodenja postopkov, "lahko kaže na resnost očitkov, da bi se lahko pojavile nepravilnosti, vključno s kolektivnim izgonom", je povedal Šelih.
Ob tem je poudaril, da bi bilo ravnanje policistov, na podlagi katerega bi tujca, ki bi želel zaprositi za mednarodno zaščito, odstranili iz države, ne da bi ugotovili, ali je do zaščite upravičen, nezakonito. Policisti so namreč dolžni tako namero zabeležiti. Ugotavljanje upravičenosti do mednarodne zaščite pa je stvar postopka, ki ga vodi ministrstvo, in ne policije.
Varuh ni mogel ugotoviti, ali bi policija lahko ravnala nezakonito
Varuh na podlagi obstoječe dokumentacije ni mogel ne potrditi, a tudi ne ovreči, da je bila nekaterim osebam kljub temu, da so izrazile namen za mednarodno zaščito, onemogočena obravnava v postopku, ki je namenjen ugotavljanju upravičenosti do mednarodne zaščite. Ob tem je Šelih še dodal, da tudi sledenje protokolom in sporazumu o vračanju, sklenjenim med Slovenijo in Hrvaško, ne odvezuje policistov, da upoštevajo pravice tujcev, in ne sme spodbujati zavračanja tujcev brez primerne obravnave.
Varuh tako predlaga, da ministrstvo za notranje zadeve skupaj s policijo sprejme potrebne ukrepe za zagotavljanje pravic tujcem, vključno z omogočanjem dostopa do mednarodne zaščite. Prav tako je predlagal sprejetje ukrepov, s katerimi bi bolj dosledno dokumentirali vse okoliščine policijskih postopkov s tujci, vključno z njihovimi izjavami. To bi po navedbah varuha tudi pozneje dopuščalo vpogled v pravilnost in zakonitost sprejetih odločitev.
Policisti pa lahko že zdaj brez dodatnega administriranja postopke vodijo in beležijo tako, da je mogoče ugotoviti, ali tujec v obravnavi morda želi izraziti namen za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, je dejal Šelih.
Policija naj izvede ustrezna usposabljanja na področju identifikacije prosilcev za azil
Tudi v primerih, ko je odločitev o vrnitvi izvedena v kratkem roku od časa pridržanja, je po opozorilu varuha pomembno, da policisti zagotovijo osebam s potrebo po mednarodni zaščiti ustrezne informacije glede azilnih postopkov v jeziku, ki ga razumejo. Omogočiti jim morajo dovolj časa, da se lahko izrazijo, če bi želeli podati prošnjo za azil. Če to želijo, jim morajo to omogočiti, navaja varuh.
Državni preventivni mehanizem pri varuhu, ki ga vodi Šelih, je septembra lani nenapovedano obiskal policijske postaje Črnomelj, Metlika in Ilirska Bistrica. Pri tem je priporočil, da policija izvede ustrezna usposabljanja na področju identifikacije prosilcev za azil. Sprejme naj tudi smernice, navodila in priporočila, kako naj se takšna identifikacija v postopkih izvaja in ustrezno dokumentira. Policijo je tudi pozval, da zagotovi nove, ustrezne in terminološko pravilne prevode vseh informacij za tujce v policijskih postopkih.
