Sreda, 4. 7. 2018, 19.36
6 let, 5 mesecev
"Vračanje prebežnikov lahko destabilizira Balkan"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,14
18
Če bo Nemčija uresničila napovedi in prosilce za azil začela vračati v Avstrijo, bi severna soseda prebežnike lahko vrnila v Slovenijo, poudarja obramboslovec Klemen Grošelj. Bolj verjeten scenarij po njegovih besedah sicer predstavlja vzpostavitev mreže držav, v okviru katere bi prebežnike iz Nemčije prek Avstrije, Slovenije in Hrvaške vračali do prve evropske države, ki ni članica EU.
Potem ko so v Nemčiji na začetku tedna po daljšem obdobju nesoglasij med kanclerko Angelo Merkel in notranjim ministrom Horstom Seehofejem dosegli dogovor, da bodo ob meji z Avstrijo vzpostavili centre, iz katerih bodo prosilce za azil, ki so že bili registrirani v drugih državah članicah EU, vračali v te države, je završalo v naši neposredni soseščini.
Nemški dogovor namreč predvideva, da bodo deportacije izvajali ob soglasju prej omenjenih držav oziroma na podlagi bilateralnih ali večstranskih dogovorov. Če teh dogovorov ne bo, bodo nemške oblasti prosilce za azil vrnile v Avstrijo.
Kurz: Na nacionalne ukrepe Nemčije bomo odgovorili z ukrepi na južni meji
Na potezo Nemčije se je v torek na Dunaju že odzval avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je poudaril, da Avstrija v trenutni krizi nikakor ne bo prevzela novih bremen. "Zvezna vlada ne bo sklenila nobenega dogovora v škodo Avstrije," je zatrdil Kurz.
Kot je poudaril, so v luči dogovora v Nemčiji pripravljeni na vse možne scenarije, tudi na dodatne ukrepe na južnih mejah. "Na nacionalne ukrepe na nemški meji bomo odgovorili z ukrepi na naši južni meji," je napovedal Kurz, ki ni pojasnil, kateri ukrepi so v igri.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je poudaril, da bo Avstrija v primeru nacionalnih ukrepov na nemški meji odgovorila z ukrepi na avstrijski južni meji.
Avstrija bi omenjene ukrepe uveljavila na meji z Italijo in Slovenijo, medtem ko se Madžarska ne omenja. Avstrijski in italijanski mediji tako že špekulirajo o zaprtju mejnega prehoda na prelazu Brenner.
Italijanski zunanji minister Enzo Moavero Milanesi je medtem poudaril, da morebitni avstrijski ukrepi nasprotujejo stališču, da je problematika migracij evropska zadeva.
Na slovenskem notranjem ministrstvu medtem še vedno poudarjajo, da ne poznajo nobenih podrobnosti glede nemških in avstrijskih načrtov. Napovedujejo, da bo Slovenija obe državi zaprosila za dodatna pojasnila, hkrati pa dodajajo, da imajo na ministrstvu in policiji pripravljene ustrezne načrte za ukrepanje in obvladovanje razmer na terenu.
Hkrati pojasnjujejo, da je Avstrija Sloveniji letos vrnila 15 ljudi, v celotnem lanskem letu pa 39. Za dodatna pojasnila, tudi glede morebitnega vračanja prosilcev za azil iz Nemčije v Avstrijo in naprej v Slovenijo, smo se obrnili tudi na vlado. Odgovore bomo objavili, ko jih bomo prejeli.
"Možno je, da bo Avstrija prosilce za azil vračala v Slovenijo"
Obramboslovec Klemen Grošelj poudarja, da zaprtje notranjih meja EU nikakor ni v skladu z nemškimi strateškimi interesi. Tega se po njegovih besedah dobro zaveda kanclerka Angela Merkel.
Obramboslovec Klemen Grošelj možnosti, da bi Avstrija sledila zgledu Nemčije in prosilce za azil vrnila v Slovenijo, ne izključuje.
"To je možno. Ključno vprašanje je, katere ljudi bi vračali in v kakšnem številu. Slednje je zaenkrat težko oceniti, mislim pa, da ne moremo govoriti niti o več sto ljudeh," ocenjuje Grošelj.
Kot poudarja, v Nemčiji prebežnike, ki niso upravičeni do azila, že zdaj v relativno velikem številu vračajo nazaj v izvorne države. Nemška kanclerka se po njegovih besedah med drugim zaveda, da je pred državo nekaj strateških izzivov, denimo prihajajoči vrh Nata v Bruslju, na katerem bo nujno potrebovala evropsko podporo.
"To podporo bo težko dobila, če bo Nemčija vprašanje migracij reševala na takšen način. Merklova sicer poudarja, da je potrebna enotna evropska rešitev, medtem ko bi Seehofer problem reševal regionalno. V tem primeru lahko hitro pride do eskalacij med državami članicami in do zapiranja notranjih meja EU, kar pa definitivno ni v interesu Nemčije," pojasnjuje Grošelj.
Grošelj: Dogovor o vračanju na zunanje meje EU lahko destabilizira Balkan
Predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede sicer pričakuje, da bodo države sčasoma vzpostavile nekakšno mrežo, v kateri bo sodelovalo več držav. V okviru omenjene verige bi določene prebežnike iz Nemčije najprej vračali v Avstrijo, nato pa naprej v Slovenijo in Hrvaško. Končni cilj bi predstavljala prva evropska država, ki ni članica EU.
"Kako učinkovit bo takšen ukrep ali bo to vključeval tudi tiste ljudi, ki so v Evropo med letoma 2015 in 2016 pribežali prek ozemlja Slovenije, je težko odgovoriti. Mislim, da ne, ne nazadnje v Nemčiji nimajo tako natančnih evidenc, da bi lahko ugotovili, kje so ljudje vstopali v EU," razlaga Grošelj.
Evropa lahko po Grošljevih besedah postane žrtev izsiljevanja s strani držav, ki predstavljajo branik pred migracijami. Na fotografiji turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in nemška kanclerka Angela Merkel.
Hkrati opozarja, da bi dogovor o vračanju prebežnikov na zunanje meje EU lahko destabiliziral celoten Balkan, česar se po njegovih besedah dobro zaveda tudi Merklova: "Destabilizacija Balkana ni v interesu nikomur, saj bodo zunanji akterji, ki so zdaj prisotni v regiji, tako dobili še večji vpliv."
Ključno vlogo bo po njegovi oceni odigrala Turčija, ki prebežnikov in prosilcev za azil verjetno ne bo hotela sprejeti nazaj. "To pomeni, da se bo območje, kamor bi vračali te ljudi, lahko oblikovalo v Grčiji ali v Makedoniji," pojasnjuje obramboslovec.
"Slovenija se mora pogovarjati in aktivno iskati zaveznice"
Na vprašanje, kaj bi morala v trenutnih razmerah storiti Slovenija, Grošelj odgovarja, da mora naša država poskrbeti za varovanje schengenske meje ter izvajati ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo in schengenskim režimom. "Pri tem je treba poudariti, da Slovenije varuje schengensko mejo, medtem ko zunanjo mejo EU varuje Hrvaška," poudarja Grošelj.
Hkrati mora Slovenija po njegovih besedah sodelovati v pogovorih z drugimi evropskimi državami in glede na razvoj dogodkov iskati potencialne zaveznice: "To so predvsem države, ki imajo schengensko mejo. Če se Nemčija odloči, da bo sprožila postopke, vezane na migracijske režime, mora Slovenija pozabiti na morebitne ideološke zadržke in aktivno iskati zaveznice."
Poleg tega bi morala slovenska zunanja politika na evropski ravni opozarjati, da je državam zahodnega Balkana v migracijski krizi treba priskočiti na pomoč.
"Tem državam je treba pomagati. Tu pogrešam zunanjepolitično pobudo na evropski ravni, ki bi morala priti iz Slovenije. Problema namreč nikakor ne bomo rešili, če bomo zgolj zapirali meje," poudarja Grošelj.
18