SiolNET. Novice Svet
3,36

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Peterle za oster boj proti tihotapcem, Fajonovo skrbijo centri za prebežnike

3,36

termometer

Prebežniki na ladji Aquarius
Foto: Reuters

Slovenski evropski poslanci na rešitve, ki so jih evropski voditelji ponoči sprejeli na migracijskem vrhu v Bruslju, gledajo z mešanimi občutku. Medtem ko Lojze Peterle poudarja, da so predlagane rešitve glede na trenutne razmere v EU realistične, je Tanja Fajon nad izkupičkom razočarana. Kot poudarja Fajonova, voditelji soglasja za potrebne reforme niso dosegli, problem migracij pa so preložili tudi na države zunaj EU.

Evropski voditelji so pozno ponoči v Bruslju dosegli dogovor o migracijah. Dogovorili so se o vzpostavitvi centrov za obravnavo prebežnikov v tako imenovanih tretjih državah zunaj EU, dopustili pa so tudi možnost, da nekatere države članice centre za registracijo prebežnikov vzpostavijo tudi na evropskih tleh.

Dogovor o premeščanju in preselitvah prebežnikov bo temeljil na prosti volji držav članic, vprašanje obveznih kvot, ki jih Poljska, Češka, Madžarska in Slovaška zavračajo, pa ostaja odprto. Nemčija medtem še vedno vztraja pri bilateralnih in večstranskih dogovorih za zajezitev tako imenovanih sekundarnih migracij. 

Angela Merkel Novice Vrh EU po maratonskih pogovorih z dogovorom o migracijah #video

Peterle: Sistem kvot je praktično mrtev, potreben je enoten evropski pristop

Evropski poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi) meni, da omenjene rešitve glede migracij odražajo trenutni politični položaj znotraj EU. "Sistem kvot je praktično mrtev, nekatere države ga ne sprejemajo. Glede na razmere v Nemčiji, Italiji in Srednji Evropi je bilo jasno, da bo šla Evropa v smeri močnejšega varovanja zunanjih meja EU in močnejših skupnih politik," razlaga Peterle.

Kot poudarja, je sam pred vrhom pričakoval celo manj od doseženega, vendar se evropski voditelji očitno zavedajo, pred kako pomembnim vprašanjem se je znašla Evropa: "Zdaj smo pred veliko bolj realistično sliko. Begunci in ekonomski migranti, ki iščejo boljše priložnosti, še vedno prihajajo v Evropo. Pri tem je edini smiseln in učinkovit enoten evropski pristop."

Evropski poslanec Lojze Peterle je prepričan, da morajo države članice EU občutljiv problem migracij in beguncev reševati skupaj, ne pa vsaka posebej. Evropski poslanec Lojze Peterle je prepričan, da morajo države članice EU občutljiv problem migracij in beguncev reševati skupaj, ne pa vsaka posebej. Foto: STA

Fajonova: Evropa je problem migracij preložila na tretje države

Na drugi strani je evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) nad sklepi omenjenega vrha precej razočarana: "Predstavljene rešitve niso dovolj ambiciozne. Evropskim voditeljem se ni uspelo dogovoriti o reformi migracijske in azilne politike, niti o dublinskem sistemu, torej da države z zunanjo mejo EU, kot sta na primer Italija in Grčija, niso prepuščene same sebi."

Podpredsednica Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov se boji, da v EU ne bomo imeli učinkovite evropske migracijske in azilne politike, ki bi zagotavljala solidarnost med državami članicami EU.

Miro Cerar Novice Cerar: V Sloveniji ni potrebe po posebnih centrih za migrante #video

"Imam vtis, da so evropski voditelji vsebino težav preložili na avstrijsko predsedstvo, hkrati pa so problem migracij preložili na tretje države, kjer bi odpirali centre za registracijo prebežnikov. Zaradi neučinkovitosti znotraj Evrope gre dejansko za prelaganje problema na tretje države," je prepričana Fajonova.

"Vtis o zadovoljstvu z izkupičkom, ki ga dajejo italijanski, francoski in nemški voditelji, je varljiv. Rezultat bo morda zadovoljil bolj skrajne in populistične poglede v posameznih državah članicah, vendar pa na evropskih tleh tako ne bomo rešili problema z ljudmi, ki prihajajo," je prepričana evropska poslanka.

Bojim se, da se zaradi neučinkovitosti znotraj Evrope problem migracij prelaga na tretje države, poudarja evropska poslanka Tanja Fajon. Bojim se, da se zaradi neučinkovitosti znotraj Evrope problem migracij prelaga na tretje države, poudarja evropska poslanka Tanja Fajon. Foto: STA

Begunec Novice "EU potrebuje rešitve, s katerimi bo zajezila naraščanje populizma in skrajne desnice"

"Schengen utegne doživeti nekatere spremembe"

Kot pozitiven del vrha Fajonova izpostavlja dogovor med voditelji, da sta pri izzivu z migracijami potrebna evropski dogovor in sodelovanje: "Moramo postaviti varne zunanje meje, se boriti proti nezakonitemu priseljevanju, ne nazadnje tudi zato, da obdržimo schengen in svobodo gibanja, ki sta na preizkušnji."

Peterle medtem poudarja, da schengen v obliki, kot ga poznamo danes, v prihodnje utegne doživeti nekatere spremembe: "Ne gre za vprašanje prostega pretoka evropskih državljanov, ampak za to, da se begunci in migranti, potem ko vstopijo v eno državo članico, glede na svoje interese porazgubijo po EU. Več prebežnikov ko bo prišlo, prej se bo schengen zamajal."

Po njegovem mnenju migracij, s katerimi se Evropa sooča danes, ne moremo enačiti s tistimi, ki jim je bila stara celina priča po drugi svetovni vojni ali ko so ljudje bežali pred komunizmom: "Gre za kriminalne združbe, ki jim ljudje včasih celo večkrat plačajo, da na koncu pridejo v Evropo. Tihotapci jim obljubljajo lepo življenje, ljudi pa potem za drag denar prinašajo naokrog."

Juncker in Cerar Novice Cerar: Junckerju sem povedal nekaj močnih kritičnih besed

"Prvi občutek je, da gre za nekakšne kampe, kjer bodo zbirali ljudi"

Po napovedih Fajonove bodo nekateri evropski poslanci do sprejetih rešitev kritični. Po njenih besedah so namreč v Evropskem parlamentu nasprotovali odpiranju centrov za registracijo prebežnikov v državah zunaj EU.

"Tukaj se odpira veliko dilem, tudi ko gre za vprašanje človekovih pravic. Prvi občutek je, da gre za nekakšne kampe, kjer se bodo ljudje zbirali, pristojni pa jih ne bodo spuščali naprej. Centre naj bi odpirali v Albaniji, Tuniziji in celo Libiji, kar je glede na negotovo situacijo v tej državi še posebej vprašljivo," je zaskrbljena evropska poslanka.

Ko je človek na morju v stiski, mu je treba pomagati, vendar pa bi si želel tudi politične solidarnosti, ko gre za izvor migracij, poudarja evropski poslanec Lojze Peterle. Ko je človek na morju v stiski, mu je treba pomagati, vendar pa bi si želel tudi politične solidarnosti, ko gre za izvor migracij, poudarja evropski poslanec Lojze Peterle. Foto: Reuters

Tako kot Fajonova tudi Peterle poudarja, da bo morala EU v prihodnje bolj intenzivno sodelovati tudi z državami, ki predstavljajo vir migracij, in se tudi z njimi dogovoriti, kako urediti to vprašanje. 

"Treba je delovati na celotni liniji problema, in sicer od držav izvora prek tranzitnih do ciljnih držav. EU bo vedno odprta za določen del migracij, bo pa čedalje manj odprta za nezakonito in kriminalno linijo migracij," je prepričan Peterle.  

"Slovenija se mora znotraj EU boriti za politiko, ki bo v skladu z njenimi interesi"

Na vprašanje, kaj omenjeni dogovor in rešitve pomenijo za Slovenijo, Fajonova odgovarja, da je za takšne ocene še prezgodaj. "Slovenije ta hip ne bi smela imeti veliko skrbi. Gre za tranzitno in ne ciljno državo, v primerjavi z drugimi državami članicami smo odobrili precej manj prošenj za azil, v letošnjem letu samo nekaj deset," poudarja evropska poslanka.

Nedavno vajo avstrijske vojske pri Špilju nedaleč od slovensko-avstrijske meje je Fajonova označila za populizem, ki straši ljudi: "Če drži dejstvo, da je Avstrija v Slovenijo letos vrnila le od 15 do 20 prebežnikov, potem je to neupravičena akcija, ki obstoj schengna postavlja pod vprašaj."

Peterle ob tem poudarja, da morajo glavni akterji oblikovanja nove slovenske vlade vprašanje beguncev in migracij obravnavati izrazito občutljivo. "Potrebna je jasna linija, treba je vedeti, kaj zastopamo, in se znotraj EU boriti za politiko, ki bo v skladu z našimi interesi," dodaja evropski poslanec.

Število prihodov prebežnikov prek morja upada, znižuje se tudi število smrtnih primerov

Glede na podatke Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNCHR) število prihodov prebežnikov v EU upada. Do 22. junija letos je v EU prek Sredozemskega morja prišlo 41.381 prebežnikov. Lani je v EU prek morja prišlo 172.301, leta 2016 pa 362.753 prebežnikov. Na vrhuncu begunske krize je leta 2015 v EU prek Sredozemskega morja pribežalo 1.015.078 prebežnikov.

Hkrati se znižuje tudi število pogrešanih in smrtnih žrtev. Leta 2016 so pri UNCHR tako našteli 5.096 smrtnih žrtev in pogrešanih, leta 2017 se je to število znižalo na 3.139. V letošnjem letu so po prvih ocenah našteli 1.063 mrtvih in pogrešanih.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 49
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin