Četrtek, 28. 6. 2018, 14.36
6 let, 6 mesecev
"EU potrebuje rešitve, s katerimi bo zajezila naraščanje populizma in skrajne desnice"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,21
17
Težko razumem, da se na evropski ravni rešuje politično prihodnost nemške kanclerke Merklove v njeni domovini, dogajanje na vrhu v Bruslju komentira poznavalec evropske politike Dragan Barbutovski. Evropski voditelji bodo razpravljali o več rešitvah za zajezitev migracij, tudi o sprejemnih centrih za prebežnike v državah zunaj EU. Ta ideja je po mnenju Neže Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta smiselna, če omenjeni centri ne bodo postali prostori za dolgotrajno zadrževanje ljudi.
Soustanovitelj zavoda Evropa misli - Središče evropskih idej Dragan Barbutovski poudarja, da težko sprejme "dejstvo, da se na ravni EU rešuje politično usodo nemške kanclerke Angele Merkel v njeni domovini".
Barbutovski: Merklovo se rešuje, ker jo nekateri vidijo kot edino pravo voditeljico EU
"Znotraj EU imamo trenutno odprte tudi druge pomembne teme, občutek pa imam, da problem migracij, ki zdaj niso tako silovite, kot so bile pred leti, zdaj rešujemo samo zato, ker se je Merklova na čelu nemške vlade znašla v težavah," je prepričan Barbutovski.
Na vprašanje, zakaj Evropska komisija in evropski voditelji sprejemajo tovrstno reševanje Merklove, katere vlada se je zaradi nesoglasij med kanclerko in nemškim notranjim ministrom Horstom Seehoferjem glede prebežnikov znašla pred razpadom, Barbutovski odgovarja, da se je Merklovi v zadnjih letih uspelo uveljaviti kot edini pravi voditeljici združene Evrope.
"Angela Merkel je vrata za begunce in prebežnike odprla z enostransko rešitvijo, zdaj pa za težave, ki jih je zakuhala sama, išče večstransko rešitev," poudarja Dragan Barbutovski.
"To so sprejele tudi druge države članice, ki so Merklovo prepoznale kot tisto osebo, ki bo reševala težave, pa naj gre za grško finančno krizo ali begunsko krizo. Pravo protiutež je nemška kanclerka dobila šele po izvolitvi francoskega predsednika Emmanuela Macrona," pojasnjuje nekdanji govorec slovenskega predsedstva EU.
"Evropska unija mora pokazati, da je enotna in da lahko nekaj naredi"
Dragan Barbutovski je soustanovitelj zavoda Evropa misli - Središče evropskih idej in nekdanji govorec slovenskega predsedstva EU.
Pri iskanju rešitev na področju migracij bi morali evropski voditelji po besedah Barbutovskega zasledovati potrebo po evropskem pristopu.
Res je, da so spremembe dublinske uredbe in reforma azilnega sistema nujno potrebne, vendar so države članice glede rešitev trenutno razdeljene oziroma razklane.
"EU kljub temu potrebuje rešitve, s katerimi bo zajezila naraščanje populizma, skrajne desnice in protimigrantskega razpoloženja. Tisti, ki opozarjajo, da je zaradi migracij ogrožena nacionalna država, pravzaprav spodkopavajo EU. Evropska komisija in evropski voditelji morajo zato pokazati ljudem, da so oni tisti, ki rešujejo položaj," poudarja Barbutovski.
Ker je dogovor o reformah malo verjeten, lahko voditelji enotnost po njegovih besedah pokažejo z dogovorom o kratkotrajnih in pragmatičnih rešitvah: "Glede sprejemnih centrov v tretjih državah oziroma državah zunaj EU se države članice načeloma strinjajo. Zdaj morajo pokazati, kako bodo to operacionalizirale."
Če enotnosti na vrhu v Bruslju ne bo, bo to pokazatelj šibkosti EU. "Pravzaprav je zdaj nastopil trenutek, da se pokaže solidarnost. Evropska solidarnost ni enosmerna, ampak dvosmerna ulica. Velja pa poudariti, da tudi če se z nekom ne strinjamo, so lahko njegovi pomisleki povsem legitimni. V EU se prevečkrat zgodi, da se pogovarjamo, se pa ne slišimo," opozarja Barbutovski.
"Bilateralni in večstranski sporazumi lahko vodijo v Evropo več hitrosti"
Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon poudarja, da se je v zadnjih letih znotraj EU pri vprašanju prebežnikov zgodilo veliko nesorazmerje.
"Obstoječi dublinski sistem vsekakor zelo prispeva k temu, saj predvideva, da naj bi države na obrobju EU prevzele največ bremen. Poleg omenjenih držav so na drugi strani obremenjene tudi najbolj zaželene ciljne države, medtem ko države, ki so zunaj ene in druge skupine, do omenjenega vprašanja kažejo ignoranco," pripoveduje Kogovšek Šalamonova.
Po besedah direktorice Mirovnega inštituta Neže Kogovšek Šalamon se je solidarnost med državami članicami EU v času begunske krize izgubila in tako ostaja samo na ravni načela iz evropske pogodbe.
Kot poudarja, je povsem razumljivo, da sta Nemčija in Italija ob ignoranci nekaterih držav, po njenih besedah se ob strani drži tudi Slovenija, dvignili roke od rešitev na ravni EU ter se začeli spogledovati z morebitnimi bilateralnimi in večstranskimi sporazumi.
"To sicer ni optimalno in lahko vodi v Evropo več hitrosti, ki v določenih vidikih dejansko že obstaja. Vendar pa si verjetno ne želimo, da bi se to v prihodnosti še okrepilo, tudi ko gre na primer za schengensko območje," pojasnjuje direktorica Mirovnega inštituta.
Učinek dublinske uredbe je majhen, pozivi k spremembam so upravičeni
Neža Kogovšek Šalamon je direktorica Mirovnega inštituta.
Po njenih besedah so pomisleki in pozivi glede sprememb ali nadomestitve obstoječe dublinske uredbe, po kateri je za obravnavo prošnje za azil pristojna država članica, v kateri prebežnik najprej vstopi v EU, upravičeni.
Kot pravi direktorica Mirovnega inštituta, so analize izvajanja uredbe v zadnjih 15 letih namreč pokazale, da je učinek dublinskega režima, ko gre za vrnitve ljudi v države, v katerih so ti vstopili v EU, izjemno majhen.
"Analitiki, ki se ukvarjajo s tem področjem, se sprašujejo, kakšen je sploh smisel vzdrževanja dublinskega režima ter stroškov in birokracije, ki jih ta zahteva. Delež vrnitev se giblje med 10 in 20 odstotki vseh vrnitev, ki bi glede na uredbo morale biti realizirane," poudarja Kogovšek Šalamonova.
Kot pojasnjuje, bi veljajo razmisliti o nadomestitvi omenjenega sistema oziroma njegovi dopolnitvi s trajnim mehanizmom preselitev in premestitev ljudi: "To je tudi najbolj human način za reševanje te problematike. Ljudi se na ta način iztrga iz rok tihotapcev, ki izgubijo posel, ciljne države pa se same vključijo v organizacijo potovanja za ljudi, ki potrebujejo zaščito."
"Dolgotrajno zapiranje prebežnikov v centrih zunaj EU ni dopustno"
Ko beseda nanese na sprejemne centre za prebežnike v državah zunaj EU, Kogovšek Šalamonova meni, da je ideja v teoriji smiselna, vendar le pod pogojem, da se v omenjenih centrih ljudem ne omejuje prostosti, dostopa do azilnega postopka ter da ni nečloveškega in nehumanega ravnanja s prebežniki.
"Bolj kot to, da bo denar tu igral vlogo, se mi zdi ključno, da se ljudem za več tednov, mesecev ali let ne omejuje prostega gibanja. Jasno je, da z vidika mednarodnega in begunskega prava ter človekovih pravic dolgotrajno zapiranje ljudi ni dopustno, osnovni standardi pa morajo biti spoštovani," poudarja direktorica Mirovnega inštituta.
Migracije je treba reševati tudi pri njihovih vzrokih. Na fotografiji begunsko taborišče v Turčiji v bližini turško-sirske meje.
Po njenih besedah bi se morali v EU pogovarjati tudi o vzrokih za migracije in njihovem zmanjševanju ter se sprijazniti s tem, da migracije vedno bodo, tudi če se odločimo za zmanjševanja vzrokov zanje.
"Ni nujno, da v primeru vlaganj v revnejše države ljudje ne bodo več tako množično bežali. Ravno razvoj določenih držav lahko prispeva k mobilnosti tistih delov prebivalstva, ki o migracijah prej sploh niso mogli razmišljati," pojasnjuje Kogovšek Šalamonova.
Interes za nezakonite migracije je v Evropi še kako prisoten
Če ljudje ne bodo imeli na voljo več zakonitih poti za migracije, na primer v okviru novih vrst vizumov, dovoljenj za bivanje, delovnih dovoljenj, bilateralnih sporazumov s ciljnimi državami, se bodo še vedno odločali za nezakonite poti in tihotapcem plačevali ogromne zneske. Interes za nezakonite migracije pa je tudi v Evropi še kako prisoten.
"Ni naključje, da se stvari na področju migracij odvijajo počasi, saj so tudi na tem področju interesi nasprotujoči. Poceni delovna sila, ki pomaga pri sezonskem delu v kmetijstvu, je v interes marsikaterim delodajalcem. Nezakonite migracije predstavljajo stalen dotok poceni delovne sile, z njo pa si delodajalci lahko zagotovijo zelo veliko korist," dodaja Kogovšek Šalamonova.
17