Četrtek, 28. 6. 2018, 12.00
6 let
Merklova: Migracije bi lahko odločile o usodi EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,14
Nemška kanclerka Angela Merkel meni, da spor okoli azilne politike ogroža obstanek EU. "Evropa ima veliko izzivov. A vprašanje migracij bi lahko postalo vprašanje usode EU," je pred odhodom na vrh povezave danes v bundestagu izjavila kanclerka.
"Ne želimo si ponovitve leta 2015," je poudarila kanclerka in s tem spomnila na leto, ko je Nemčija dovolila vstop 890.000 prišlekom. A od vrha v Bruslju kanclerka nima velikih pričakovanj, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po njenem mnenju se članice EU še niso pripravljene dogovoriti za skupen evropski azilni sistem. V petih od sedmih ključnih vprašanj migracijske politike sicer v veliki meri vlada soglasje, a težave še naprej ostajajo, ko gre za uvedbo enotnih standardov pri obravnavi prosilcev za azil in vprašanju "solidarne porazdelitve migrantov in beguncev".
"Smiselno bi bilo oblikovati 'koalicijo voljnih'"
Zato bi bilo smiselno oblikovati "koalicijo voljnih", je poudarila Merklova. Ta bi morala po njenih besedah zagotoviti, da si tisti, ki prosijo za mednarodno zaščito, ne bi mogli izbirati države v Evropi, v kateri bi vložili prošnjo za azil.
Predlagala je tudi, da bi afriškim državam ponudili več študijskih mest in delovnih vizumov, tako da ljudje v tako množičnem številu ne bi več tvegali svojih življenj na tihotapskih ladjah.
Seehofer želi prosilce za azil zavrniti že na nemški meji
Med nastopom Merklove v bundestagu ni bilo notranjega ministra Horsta Seehoferja, s katerim sta na nasprotnih bregovih glede sekundarnih migracij v Nemčiji. Seehofer namerava z julijem odrediti, da se prosilce za azil, ki so bili že registrirani v drugi članici EU, zavrne že na nemški meji.
Njegova bavarska Krščansko socialna unija (CSU), sestrska stranka Krščansko demokratske unije (CDU) Merklove, se temu ukrepu za zajezitev priseljevanja ne namerava odpovedati, če kanclerki na vrhu EU ne bo uspelo doseči vseevropskega dogovora o azilni politiki, ki bi imel na koncu dejansko enak učinek.
Merklova upravičevala svojo odločitev iz leta 2015
Merklova je v bundestagu sicer danes znova upravičevala svojo odločitev iz septembra 2015, da se prosilcev za azil ne zavrača že na meji. "To se mi zdi s pogledom nazaj še vedno pravilno," je izpostavila. Ob tem je spomnila, da takrat ni ukrepala sama, kot trdijo nekateri, temveč v dogovoru z vladami Madžarske in Avstrije.
Kanclerka je sicer danes priznala potrebo po ukrepanju pri obravnavi zavrnjenih prosilcev za azil v Nemčiji. Spomnila je na usmrtitev 14-letne deklice iz Mainza in tudi na težave pri izgonu domnevnega nekdanjega telesnega stražarja pokojnega vodje teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna. Ministrske predsednike zveznih dežel pa je pozvala, naj se pri vprašanjih načrtovanih azilnih centrov in centrov za izgon ne upirajo.
Solidarnost ni dovolj, potrebna so konkretna dejanja
Italija med tem želi, da besedam solidarnosti glede soočanja z migracijskimi izzivi danes sledijo tudi konkretna dejanja, je poudaril italijanski premier Giuseppe Conte ob prihodu na vrh EU. Če voditelji članic unije danes ne bodo zagotovili ustrezne podpore Italiji, ta ne bo podprla skupnih sklepov, je zagrozil.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je med drugim danes v Bruslju v povezavi s predlogom za vzpostavitev centrov za izkrcanje migrantov zunaj EU posvaril pred neokolonializmom. "V Bruslju ne moremo odločati za severnoafriške države," je dejal. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je opozorila, da se je treba pogovarjati z državami Severne Afrike, ne o teh državah.
