Četrtek, 28. 6. 2018, 4.03
6 let, 4 mesece
Kruh in vino: ko Tomaž Kavčič pride v Brda
Podobno kot nekateri drugi ambicioznejši gostinci pri nas in v svetu se je tudi Tomaž Kavčič, mojster z dvorca Zemono, odločil, da bo odprl še en obrat - preprostejši, a nič manj prijazen lokal v vili Vipolže.
Kar nekaj časa je minilo, preden je država, ki je vilo oziroma graščino v Vipolžah obnovila, našla najemnika, ki bi dal zgradbi dušo in vsaj pivski pult, če že ne prave kuhinje. S Tomažem Kavčičem pa so Vipolže naposled dobile še nekaj več - prijazno oblikovan lokal v zgradbi, ki je bila skozi zgodovino vse od lovskega dvorca do renesančne vile.
Kruh in vino
Vipolže 29, 5212 Dobrovo
Telefon: 05 620 12 89
Z graščinami je pri nas in v tujini velika težava. Obnove so drage, še dražje je vzdrževanje, zato ni slabo pred tem razmišljati o poznejšem konceptu. Konec koncev se je le nekaj korakov stran zgodil dvorec Gredič, ki so ga prenovili, pa potem nikoli ni zares zaživel, čeprav je imel na trenutke dobro ponudbo hrane in morda najbolje urejene hotelske sobe v Sloveniji. Bomo videli, kaj bo z Gredičem in njegovimi novimi lastniki, v Vipolžah so s Tomažem Kavčičem gotovo veliko pridobili.
Pa ne govorimo samo o ponudbi hrane. Dejstvo je, da je v Brdih presenetljivo malo vinotek s tako celovito ponudbo vina. Kruh in vino ima verjetno eno najboljših vinskih kart v Sloveniji, zagotovo pa najbolj obseženo in natančno izdelano vinsko karto na slovenski strani Goriških brd.
Na kozarec, recimo, ponudijo vsaj pol ducata belih in rdečih vin, podobno kot v primerljivih lokalih v tujini je na kozarec vedno na voljo šampanjec, in če smo prav šteli, je v vinskem listu zapisanih 70 (!!!) šampanjskih etiket od najcenejše za 45 evrov do najdražjih za 600 evrov.
Kaj pa Brici? Vse, kar je vrednega, je tam. Od Movie do Marjana, od Edija do Benedetiča, Šibav, Erzetič, Reja, Četrtič, Prinčič, Aleksander, Dobuje, Dolfo, Jakončič, Klet Brda … Kar nekaj je vin iz drugih slovenskih krajev, veliko je vin iz Francije in Italije, če hočete, dobite gruzinska, španska, nemška, avstrijska vina ter najbolj znane svetovne težkokategornike: Petrus letnik 98 je 5.000 evrov, Opus One je po 800, Vega Sicilia Unico je 450 evrov. Mimogrede, v Vipolžah lahko spijete tudi Jakončičevo Carolino Select, trenutno najdražje slovensko vino, ki je vaše za 200 evrov.
Morda preveč govorimo o vinu, a je treba priznati, da Tomaž Kavčič z imenom lokala ni pretiraval.
Ob kozarcu Bruna Paillarda smo sedli v Gradnikovo sobo - za sedenje na sicer krasni terasi se je zdel večer vseeno malce prehladen - in si najprej privoščili značilen Kavčičev hrenov namaz na svežem kruhu. Napečejo ga več vrst, od belega to takšnega z orehi in olivami. Da je takoj jasno, zakaj je kruh v imenu lokala.
Hrenov namaz - tak, kot ga od nekdaj strežejo tudi v Kavčičevi vipavski centrali, gostilni Pri Lojzetu
Nato smo na mizo dobili enega največjih ali morda kar največji narezek, kar jih je naše omizje jedlo v svoji dolgi zgodovini. Za ploščo po imenu Od Goričkega do Brd je Kodila prispeval prekmursko šunko, ocvirke in salamo. Briška salama je Gabrijelčičeva, skuta pa iz kobariške Planike. Mortadela je s Krasa, bela salama in vratovina sta iz Vipavske doline, prispeva ju Cigoj. Zraven so priporočili še olive, vzeli smo gotovo najbolj zanimive, pikantne v breskovem soku. Mimogrede, oljčno olje je briško, od Ivana Sirka, pili pa smo sosedovo vino, Simčičevo Kozano.
Gigantski narezek z mesninami iz cele Slovenije
Če boste kdaj slišali koga pritoževati se, da v Zemonu ni dobil dovolj hrane, da so bile porcije premajhne, ga usmerite v Vipolže, tu so orjaške. Pa naj gre za omenjeni slovenski narezek, za tatarski biftek ali divjačinsko pašteto. Če zraven prištejete še svež kruh, so stvari jasne. In nič drugače ni z juhami oziroma enolončnicami. Ob goveji juhi imajo namreč na voljo joto z zeljem, fižolom in briško klobaso, ki je po receptu pravzaprav zelo blizu segedin golažu. Grahova juha je podobno močna in rahlo pikantna, opremijo jo z mladim sirom ali pa kar z govejim ragujem (kar smo pomalicali mi).
Grahova juha, prelita prek govejega raguja.
Če se vam zdi, da ob vsem tem potrebujete še kakšno toplo predjed, imajo v Kruhu in vinu na voljo še duet njokov, pri glavnih jedeh pa je izbira majhna, a natančna. Ob telečjih polpetih in plošči lokalnih zelenjav so v glavni vlogi pogače.
Velike tople kruhove pogače, podobne italijanskim fokačam, po želji nadevajo z mesninami, sirom in zelenjavo. Najbolj enostavna je opremljena z bivoljo mocarelo in paradižnikom, najbolj samosvoja nosi račko, burato, karamelizirano čebulo in svežo mlado solato. Jasno, poskusili smo briško pogačo, nadevano z nastrgano briško klobaso, svežim sirom, paradižnikom in patejem črnih oliv. Ni kaj, nasitna jed.
"Kruh" iz imena gostilne so pravzaprav pogače z različnimi nadevi.
In kot da ne bi bilo dovolj, smo se lotili še sladic. Imajo nekaj sladoledov samosvojih okusov (rebula, zavitek, potica ali palačinke), ob tem pa še Kavčičev "brdamisu" - poklon italijanskim sosedom, ki se prepirajo, kdo si je izmislil tiramisu. Po takšni pojedini ostane samo še eno – serija Mariničevih žganic, ki jih ponujajo na točilnem pultu.
Spredaj "brdamisu", zadaj palačinkov sladoled.
Za hip še o cenah: hladne jedi so od 5 do 10 evrov, predjedi od 5 do 9 evrov, glavne jedi in pogače od 7 do 10 evrov, sladice od 2 do 4 evre. Je pa jasno, da ste lahko že po dveh jedeh konkretno siti.
Povzetek
Enostavna lokalna kuhinja, ki v režiji Tomaža Kavčiča postane vsaj duhovita, če že noče biti ustvarjalna. Med sestavinami je vse, kar najdete v Brdih, od vina do oljčnega olja, od žganic do mesnin, zelenjave in sadja. Česar v Brdih ni, poiščejo v bližini. Za 20 evrov se boste nasitili.
Vinska karta je obsežna in natančna. Tako rekoč vse iz Brd, pa še veliko veliko več iz celega sveta. Cene so zmerne, jasno pa je, da pri francoskih vinih, kot sta petrus ali krug, to pomeni nekaj drugega kot pri slovenski kapljici.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.