Petek, 29. 6. 2018, 6.36
6 let, 6 mesecev
Vrh EU po maratonskih pogovorih z dogovorom o migracijah #video
Voditelji 28 članic EU so danes v Bruslju po maratonskih in kaotičnih pogajanjih le dosegli dogovor o migracijah. Novico je na Twitterju sporočil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Neuradni viri sicer to noč ocenjujejo zlasti kot izraz politične volje za skupno rešitev in izpostavljajo, da bo potrebnega še veliko dela.
"Voditelji EU28 so se dogovorili o sklepih, vključno z migracijami," je tvitnil Donald Tusk po devetih urah migracijske razprave.
EU28 leaders have agreed on #euco conclusions incl. migration.
— Donald Tusk (@eucopresident) June 29, 2018
Avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je razpravo opisal kot "dolgo in težko", je poudaril, da je prvič dosežen dogovor o centrih za obravnavo migrantov zunaj EU in da bodo lahko članice prostovoljno vzpostavile centre tudi znotraj Unije.
Nov pristop do izkrcanja migrantov
Da bi uničili poslovni model tihotapcev migrantov in tako preprečili tragične smrti, je nujno odpraviti spodbude za odločitev za nevarno potovanje, kar terja nov pristop do izkrcanja ljudi, ki se jih reši na morju, piše v sklepih.
V tem kontekstu voditelji pozivajo k hitri preučitvi "koncepta regionalnih platform za izkrcanje", v tesnem sodelovanju z relevantnimi tretjimi državami ter uradom Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM).
Na ozemlju EU bo za rešene ljudi treba poskrbeti na podlagi skupnih prizadevanj, s premestitvijo v "nadzorovane centre" v članicah Unije, a le na prostovoljni osnovi in ob zagotovitvi hitre obravnave s ciljem razlikovanja med nezakonitimi migranti, ki se bodo morali vrniti, in tistimi, ki potrebujejo zaščito, za katere bo veljajo načelo solidarnosti, še piše v sklepih.
Zadovoljen tudi italijanski premier
Vsi ukrepi v kontekstu teh nadzorovanih centrov, vključno s premeščanjem in preseljevanjem, bodo na prostovoljni podlagi, a ne da bi to vplivalo na dublinsko reformo. Kot je razumeti, vprašanje spornega stalnega mehanizma obveznih kvot v okviru azilne reforme še ostaja odprto.
Italijanski premier Guiseppe Conte, ki je takoj ob prihodu zapretil z vetom in nato zaradi migracij blokiral vse druge sklepe, je zadovoljen.
Guiseppe Conte je poudaril, da se je danes rodila bolj odgovorna in solidarna Evropa ter da Italija ni več sama.
Močnejši nadzor gibanja prosilcev za azil znotraj Unije
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je optimistična in pozdravlja dogovor. Voditelji so se po njenih besedah dogovorili o močnejšem nadzoru gibanja prosilcev za azil znotraj Unije. Znova je poudarila, da noben prosilec za azil ne more sam izbrati države EU, kjer bo zaprosil za zaščito.
V pomoč Merklovi, ki mora za obstoj svoje vlade doma prepričati, da Unija učinkovito ukrepa za zajezitev sekundarnih migracij v Nemčijo, so voditelji pozvali, naj članice tesno sodelujejo za zajezitev sekundarnih gibanj prosilcev za azil ter sprejmejo vse potrebne notranje zakonodajne in administrativne ukrepe.
Nemčija je že v stiku z več članicami glede "administrativnih dogovorov" za zajezitev teh gibanj, kar sproža skrbi, da bi to lahko vodilo v oblikovanje mini schengna.
Pogajanja naj bi bila precej kaotična
Da je dosežen "dober kompromis", je ocenil tudi poljski premier Mateusz Morawiecki, ki je izpostavil dogovor o premeščanju na prostovoljni podlagi.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je poudaril, da je dogovor plod skupnega dela in da je evropsko sodelovanje prevladalo nad nacionalnimi odločitvami.
Pogajanja so bila po neuradnih navedbah zelo kaotična, šlo je za mikrousklajevanje besed, a vzdušje naj bi bilo konstruktivno. Sprejeti sklepi so sicer po neuradnih ocenah predvsem nadaljnje usmeritve za reševanje migracijske problematike, ne toliko konkretne rešitve.
Nekatere članice EU naj bi Merklovi dale soglasje za dogovor o vračanju migrantov
Nemška kanclerka Angela Merkel naj bi po informacijah nemškega časnika Die Welt ob robu vrhu EU, ki poteka v Bruslju, od nekaterih članic že dobila soglasje za dvostranske dogovore o vračanju registriranih migrantov. Za vsebino dogovorov bo odgovoren nemški notranji minister in predsednik Krščansko-socialne unije (CSU) Horst Seehofer.
Nemčija je dogovor o vračanju migrantov dosegla s Španijo in Grčijo, sta potrdili državi. Gre za migrante, ki so bili pred prihodom na nemško mejo že registrirani v teh dveh državah, je danes sporočila nemška vlada. Po mnenju nemške kanclerke Angele Merkel dogovori na vrhu EU ter dogovor s Španijo in Grčijo več kot zadostujejo zahtevam nemškega notranjega ministra Horsta Seehoferja.
Dogovor predvideva, da bosta Španija in Grčija migrante, ki bodo zavrnjeni na nemško-avstrijski meji, sprejemali nazaj, dokler ne bo implementiran enoten evropski azilni sistem. Zavračali bodo migrante, za katere bo nemška policija ugotovila, da so že zabeleženi v sistemu Eurodac, evropski podatkovni zbirki prstnih odtisov, je na Twitterju sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert.
Predsednik grške vlade Aleksis Cipras je povedal, da ne gre za velike številke, saj bi lahko na mesec v Grčijo vrnili med 100 in 150 ljudi. Dodal je, da je Nemčija v okviru združevanja družin pripravljena sprejeti okoli 950 migrantov, ki so trenutno v grških centrih, njihovi družinski člani pa so v Nemčiji.
Nemška vlada je sporočila, da bodo odprte primere združevanja družin reševali postopoma. So pa izrazili pripravljenost, da bi vsaj del družin združili v Nemčiji.
Z Nemčijo sta se po informacijah Die Welta, ki navaja vire v bližini kanclerke, pripravljeni pogajati še Poljska in Danska.
Merklova se je ob robu vrha v Bruslju danes sestala s premierjema Grčije in Španije, Aleksisom Ciprasom in Pedrom Sanchezom, podrobnosti tristranskega srečanja zaenkrat še niso znane. Že v četrtek se je v svojih naporih, da bi sklenila dvostranske dogovore s članicami EU glede zajezitve sekundarnih gibanj prosilcev za azil, sestala z italijanskim premierjem Giuseppejem Contejem.
Tusk o migracijskem dogovoru: Prekmalu govoriti o uspehu
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je zadržan glede sinočnjega migracijskega dogovora. "Še veliko prekmalu je govoriti o uspehu", je ocenil in opozoril, da je dogovor voditeljev najlažji del, veliko težje bo to uresničiti na terenu.
Predsednik Evropskega sveta je izpostavil, da je vrh potrdil tri njegove predloge: vzpostavitev platform za izkrcanje migrantov zunaj unije, s katerimi bi uničili poslovni model tihotapcev z migranti, poseben finančni instrument v okviru večletnega evropskega proračuna 2021-2027 za preprečevanje nezakonitih migracij ter krepitev pomoči libijski obalni straži.
Poleg tega je vrh po njegovih besedah posredoval jasno sporočilo vsem plovilom, tudi ladjam nevladnih organizacij, da morajo spoštovati pravo in da ne smejo ovirati dela libijske obalne straže.
Na podlagi italijansko-francoskega predloga so se voditelji dogovorili tudi o vzpostavitvi nadzorovanih centrov za migrante v tistih članicah unije, ki jih želijo gostiti po načelu prostovoljnosti, je še povedal Tusk.
Med vsemi elementi dogovora je Donaln Tusk izpostavil platforme za izkrcanje migrantov zunaj unije kot "politični preboj" in pravo politično prioriteto. Ta koncept je sicer še vedno zelo sporen, a nič ni preprosto v tem kontekstu, je dejal in dodal, da je tudi glede tega na vrhu videl enotnost.
Salvini: "Nevladne organizacije bodo Italijo videle samo na razglednicah"
Italijanski notranji minister Matteo Salvini je danes povedal, da bodo italijanska pristanišča vse poletje zaprta za ladje nevladnih organizacij, ki rešujejo migrante, ki skušajo prek Sredozemskega morja priti iz Afrike v Evropo. "Nevladne organizacije bodo Italijo videle samo na razglednicah," je dejal vodja skrajno desne Lige.
Za italijanski radio je še pojasnil, da v tem času ladjam nevladnih organizacij ne bodo v italijanskih pristaniščih dovolili niti natočiti goriva.
Trdi, da so mu v italijanski in libijski vojski povedali, da nevladne organizacije "zavestno ali ne" pomagajo tihotapcem ljudi.
Zagotovil je, da bo Italija še naprej z drugimi državami reševala "vse tiste, ki bodo potrebovali reševanje".
Nevladne organizacije zaskrbljene nad dogovorom vrha EU o migracijah
Kot je v Ženevi povedala tiskovna predstavnica Sklada ZN za otroke (Unicef) Sarah Crowe, so najbolj zaskrbljeni, da bodo pribežniki v "nadzorovanih centrih" zadržani in jih ne bodo mogli zapustiti. Poleg tega ima pomisleke tudi glede platform za izkrcanje migrantov zunaj EU, še posebej v Severni Afriki.
Zaskrbljeni so tudi v Visokem komisariatu ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodni organizaciji za migracije (IOM), kjer menijo, da bi se moralo tovrstne centre za obravnavo beguncev vzpostaviti v evropskih državah in ne v tretjih državah kot predvideva dogovor EU.
Organizaciji sta sicer pripravljeni sodelovati pri centrih, osnovanih na evropskih načelih, a pod pogojem, da bodo migrantom zagotovljene človekove pravice in pravica do azila, in da jih ne bodo vrnili v nevarne države.
UNHCR in IOM sta sicer pozdravila del dogovora, ki vključuje cilj za porazdeljeno odgovornost držav EU.
Dogovor so medtem obsodili Zdravniki brez meja (MSF), ki menijo, da je njegov namen blokirati migrante in begunca pred vrati Evrope ne glede na to, kako ranljivi so ali pred kašnimi grozodejstvi so pobegnili. Predstavnica organizacije Karline Kleijer je ocenila, da je namen dogovora "demonizirati reševalne in iskalne operacije nevladnih organizacij".
Vrh EU še o brexitu in prenovi območja evra
Voditelji članic EU bodo po nočnem migracijskem maratonu danes brez britanske premierke Therese May razpravljali še o pogajanjih o brexitu in prenovi območja evra, a pri nobeni od teh točk ni pričakovati prebojnih novic.
2