Sreda, 4. 2. 2026, 11.39
1 mesec, 2 tedna
Zakon za pomoč energetsko intenzivnim podjetjem v panogi težko pričakovan
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
Minister Kumer je sprejetje zakona označil za jasen signal vlade, da je treba pomagati elektrointenzivnim podjetjem v zaostrenih razmerah – ne le znotraj EU, pač pa globalno. "Slovenija mora pomagati svojim šampionom," je dejal. Ponovil je, da se bo z zakonom zaščitilo delovna mesta, hkrati pa nadaljevalo pospešena vlaganja v energetski prehod.
Zakon o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij, ki ga je v torek potrdil DZ, so v panogi težko pričakovali. V teh podjetjih so namreč stroški energije eden ključnih stroškov poslovanja, panoga pa se v času od energetske krize spoprijema z več težavami kot preostala industrija.
Zakon ponuja pomoč za znižanje stroškov elektrike podjetjem, ki imajo veliko porabo električne energije in jim ti stroški predstavljajo enega ključnih stroškov poslovanja.
"Gre za zelo pomemben del slovenskega gospodarstva, saj ustvarja visoko dodano vrednost, predstavlja zelo pomemben delež izvoza in ima številna delovna mesta," je danes na skupni novinarski konferenci z Gospodarsko zbornico Slovenije in Energetsko zbornico Slovenije v Ljubljani dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Podjetjem želijo z zakonom zagotoviti bolj stabilne, bolj predvidljive in nižje stroške električne energije
Zakon želi tem podjetjem zagotoviti bolj stabilne, bolj predvidljive in seveda nižje stroške električne energije. Kumer je pojasnil, da bo veljal za leta 2026, 2027 in 2028, državno pomoč pa bo ponudil podjetjem, ki letno porabijo vsaj 15 gigavatnih ur električne energije, njihov delež stroškov za električno energijo pa presega pet odstotkov dodane vrednosti. Imeti morajo certifikat ISO, ki dokazuje, da imajo zgledno urejen sistem upravljanja energije.
Koristi od zakona vidi ne zgolj za podjetja, pač pa precej širše. "Z njim ne le, da ščitimo delovna mesta, ščitimo tudi izvozno bazo, industrijske dobaviteljske verige in na neki način tudi davčno osnovo," je dejal ter izrazil pričakovanje, da bo zakon spodbudil tudi investicije v čistejše tehnologije. Podjetja, ki bodo deležna državne pomoči, bodo morala namreč del prejetega zneska usmeriti v razogljičenje in učinkovitejšo rabo energije.
Obseg sredstev ocenjujejo na okoli sto milijonov evrov
Obseg potrebnih sredstev je ocenil na približno sto milijonov evrov. Višino razpoložljivih sredstev za posamezno leto bo sicer vlada še določila, ocena za letos se giblje okoli 30 milijonov evrov, je povedal minister.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je povedala, da so si močno prizadevali za sprejetje zakona. "Energetsko intenzivna industrija ima že od energetske krize več težav kot preostala industrija," je pojasnila ter dodala, da so bila podjetja v nekonkurenčnem položaju tako znotraj Evrope kot na svetovnem trgu.
Da je pomoč države več kot dobrodošla, je potrdil tudi predsednik Energetske zbornice Slovenije Aleksander Mervar. Tudi on je opozoril na problematiko konkurenčnosti podjetij v panogi. "Slovenska in evropska podjetja predvsem zaradi prekinitve dobav ruskega plina kupujejo plin po neprimerno višji ceni," je dejal.
Minister Kumer: Slovenija mora pomagati svojim šampionom
Kumer je sprejetje zakona označil za jasen signal vlade, da je treba pomagati elektrointenzivnim podjetjem v zaostrenih razmerah – ne le znotraj EU, pač pa globalno. "Slovenija mora pomagati svojim šampionom," je dejal. Ponovil je, da se bo z zakonom zaščitilo delovna mesta, hkrati pa nadaljevalo pospešena vlaganja v energetski prehod.
