Robert Golob
Torek, 3. 2. 2026, 9.54
1 mesec, 1 teden
Premier Golob: Slovenija je med najvarnejšimi državami v Evropi in celo na svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,23
Premier Robert Golob je danes zadnjič v mandatu odgovarjal na vprašanja poslancev v državnem zboru.
Slovensko gospodarstvo je stabilno in močno, to pa dokazujejo tudi mednarodne statistike, je danes v DZ poudaril premier Robert Golob in s tem zavrnil očitke poslanca in predsednika NSi Jerneja Vrtovca, da je vlada v poslovnem okolju ustvarila kaos. Gospodarska politika je bila osredotočena na to, da imajo ljudje delo in dostojne plače, je dodal. Premier Robert Golob je danes v okviru zadnje redne seje DZ v tem mandatu odgovarjal na poslanska vprašanja. Poslanci bodo sklenili zadnjo redno sejo DZ v tem mandatu. Na njej se obeta rešitev kadrovskih vprašanj, glasovali bodo namreč o kandidatih za tri ustavne sodnike, guvernerja Banke Slovenije in varuhinjo človekovih pravic.
Predsednik Nove Slovenije (NSi) Jernej Vrtovec je vladi očital odhod številnih podjetij iz Slovenije in ustvarjanje zahtevnega okolja za samostojne podjetnike. Vrtovec je danes v DZ v okviru poslanskih vprašanj premierju očital, da je njegova vlada štiri leta "tolkla po podjetnikih, obrtnikih, s. p., po tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost". Kot je izpostavil, je aktualna vlada trikrat spreminjala zakonodajo na področju t. i. normirancev in jih "dobesedno uničila". Posledično po njegovih besedah od leta 2021 pet tisoč podjetij letno več opusti svojo dejavnost, mnoga se selijo na Hrvaško. "Davčni primež je preveč za obrtnike in podjetnike. Prispevki za samostojne podjetnike so v tem mandatu narasli za 60 odstotkov," je ob začetku seje navedel Vrtovec.
Poslanec in predsednik NSi Jernej Vrtovec je vladi in premierju Golobu očital, da je vlada v poslovnem okolju ustvarila kaos.
"To kaže na to, da ste v tem obdobju z davki, prispevki in birokracijo ustvarili kaos v poslovnem okolju in da ni več nobenega zaupanja v to vlado, da bi lahko še reševala stvari v odnosu do poslovnega okolja," je bil oster Vrtovec.
"Ni slučajno, da vse mednarodne agencije Sloveniji izboljšujejo obete glede našega finančnega stanja. Če bi bilo v gospodarstvu res tako, kot opisuje opozicija, verjemite, da bi ravno tuje mednarodne agencije, ki skrbno spremljajo našo gospodarsko sliko, to že zdavnaj opazile in tudi upoštevale," je v odgovoru na poslansko odgovarjal premier Golob.
Golob je očitke zavrnil. Kot je izpostavil, se zelo dobro zaveda pomena gospodarstva za celotno družbo, a je Slovenija socialna država, vsi pobrani davki in prispevki pa da gredo v krepitev socialne kohezivnosti in v splošno blaginjo. "A hkrati je Slovenija socialna država in niti en evro prispevkov, ki se jih pobere, ne gre nikamor drugam kot v krepitev socialne kohezivnosti naše družbe in v splošno blaginjo. Nobena vlada, še najmanj naša, ne pobira prispevkov zato, ker bi imela kaj od tega. Pobira jih zato, da najranljivejše skupine, kot so otroci, starejši in invalidi, lahko dobijo dostojno življenje. Dostojanstvo življenja smo postavili na prvo mesto pri vseh politikah," je odgovoril premier.
Golob je očitke Vrtovca zavrnil. Kot je izpostavil, se zelo dobro zaveda pomena gospodarstva za celotno družbo, a je Slovenija socialna država, vsi pobrani davki in prispevki pa da gredo v krepitev socialne kohezivnosti in v splošno blaginjo. "Nobena vlada, še najmanj naša, ne pobira prispevkov zato, ker bi imela kaj od tega. Pobira jih zato, da najranljivejše skupine, kot so otroci, starejši in invalidi, lahko dobijo dostojno življenje. Dostojanstvo življenja smo postavili na prvo mesto pri vseh politikah," je odgovoril premier Golob.
Golob: Obeti za Slovenijo stabilni in močni
Ob tem je premier Golob poudaril, da so obeti za Slovenijo dobri, gospodarstvo v Sloveniji pa je močno in stabilno ne glede na to, kaj že štiri leta govori opozicija. "O tem govorijo mednarodne statistike. Statistike in ne ocene. In obeti za Slovenijo so stabilni in močni ter boljši kot za večino in kot za povprečje Evropske unije. Nič od tega ni slučajno, vse to je plod skrbne in načrtovane politike," je povedal premier Golob.
"Ni slučajno, da vse mednarodne agencije Sloveniji izboljšujejo obete glede našega finančnega stanja. Če bi bilo v gospodarstvu res tako, kot opisuje opozicija, verjemite, da bi ravno tuje mednarodne agencije, ki skrbno spremljajo našo gospodarsko sliko, to že zdavnaj opazile in tudi upoštevale," je še povedal premier.
Dodal je, da se stabilno gospodarsko okolje kaže tudi v stopnji brezposelnosti ter v tem, koliko imamo zaposlenih. "Stopnja brezposelnosti je ves čas mandata med najnižjimi v Evropski uniji in taka ostaja še naprej. Kar pomeni, da je dela dovolj. To je tisto, čemur smo mi posvetili svojo gospodarsko politiko. Da imajo ljudje delo in dostojne plače ter da se delo izplača. To pa se izplača le takrat, ko so plače dovolj visoke," je še povedal Golob in dodal, da je eden izmed takih najnovejših ukrepov prav zvišanje minimalne plače nad prag tveganja revščine, na tisoč evrov. "Prvič, dvig minimalne plače na tisoč evrov nad prag tveganja revščine. Nikoli do zdaj še ni bilo tako," je povedal Golob in omenil tudi uvedbo obvezne božičnice za vse zaposlene v gospodarstvu in negospodarstvu.
Golob: Na prvem mestu so nam bili vedno zaposleni
"Zato ker si zaposleni to zaslužijo. Kot gospodarstvenik vem, da brez motiviranih in zadovoljnih zaposlenih ne moreš ustvarjati dodatne vrednosti in tudi ne dobička, vsaj ne na dolgi rok. Zato so nam bili vedno na prvem mestu zaposleni, saj so ljudje tisti, ki ustvarjajo vrednost, ne pa kapital in redki posamezniki, ki jim bogatenja ni nikoli dovolj," je še povedal Golob in dodal, da tovrstne posameznike s svojo davčno politiko zasleduje opozicija. "Samo s povečanjem koristi za velike zasebne lastnike ali najbolje plačane menedžerje Slovenije ne moremo potegniti naprej. Samo vsi skupaj jo lahko potegnemo naprej, takrat ko bodo plače dostojne, ko bodo delavci motivirani in ko bodo delavci dejansko imeli sami koristi od gospodarske rasti," je povedal in dejal, da so zato vpeljali nov zakon o sodelovanju in udeležbi pri delitvi dobička, ter poudaril, da je zakon davčno izjemno ugoden.
Pri tem je premier dodal, da je znani podjetnik (v mislih je imel odstopljenega predsednika SBC Slovenija Joca Pečečnika), ki je prvič v mandatu po vpeljavi zakona vlado v njenem mandatu pohvalil, kmalu doživel pogrom opozicije, medijev in tudi politični pogrom. "Zato ker ni dovoljeno niti podjetnikom govoriti o koristih za zaposlene, ko se te zgodijo," je dodal premier.
Spomnil je še, da je poslanska skupina Svoboda v DZ vložila predlog novele zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, s katerim namesto zdajšnje petletne omejitve vrnitve v sistem normirancev predlaga možnost takojšnje vrnitve, če bodo prihodki pod določenim pragom, sicer pa po treh letih. S tem predlogom se po njegovih besedah popravlja tudi napake vlade Janeza Janše iz leta 2012.
Njegovi argumenti Vrtovca niso prepričali. Ta mu je med drugim odvrnil, da pod pragom revščine živi 23 tisoč ljudi več kot leta 2022. Vladi je znova očital tudi razveljavitev zakona o dohodnini, s katerim da bi minimalna plača že znašala 998 evrov. Poleg tega je Slovenija nazadovala na lestvici konkurenčnosti, je še navedel.
Premier Robert Golob je v okviru poslanskih vprašanj na seji DZ odgovarjal tudi na vprašanje nepovezane poslanke iz vrst Demokratov Eve Irgl, ki mu je očitala, da je z določenimi posegi oslabil zaupanje v neodvisne institucije. Golob je očitek zavrnil z navedbo o finančni krepitvi institucij, zlasti KPK in računskega sodišča.
Ob očitkih o slabljenju neodvisnih institucij Golob izpostavil zlasti njihovo finančno okrepitev
Premier Robert Golob je v okviru poslanskih vprašanj na seji DZ odgovarjal tudi na vprašanje nepovezane poslanke iz vrst Demokratov Eve Irgl, ki mu je očitala, da je z določenimi posegi oslabil zaupanje v neodvisne institucije. Golob je očitek zavrnil z navedbo o finančni krepitvi institucij, zlasti KPK in računskega sodišča.
Irgl je zanimalo, kaj sta premier in vlada storila v tem mandatu za krepitev zaupanja v institucije pravne države. Pri tem je izpostavila zlasti računsko sodišče, ki je pred časom opozorilo na znižanje predvidenega proračuna. Prepričana je, da z namenom krčenja števila revizij in s tem slabitvijo nadzora nad poslovanjem države.
Posegi v zdravstveni sistem in "frontalni napad" na zaposlene so po njenem mnenju porušili medosebne odnose v tem sistemu. Prav tako so ti slabi v policiji, zaradi česar po mnenju Irgl ljudje odhajajo, to pa vpliva tudi na varnost, je dejala.
Prav tako je izpostavila postopke, ki proti Golobu tečejo na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), in nedavno ugotovitev KPK, da je Golob z dvema sporočiloma nekdanji ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar kršil integriteto. "V koalicijski pogodbi ste zapisali, da boste zagotovili popolno neodvisnost nadzornih institucij in ničelno toleranco do korupcije. Mislim, da je ravno obratno," je bila ostra.
Golob se je vprašal o iskrenosti Irgl, češ da je v preteklosti aktivno nasprotovala pravni državi, in jo med drugim izzval, naj se javno opredeli proti pozivom k razgradnji pravosodnega sistema. Ti so namreč večkrat prihajali iz stranke SDS, katere članica je Irgl bila dolga leta. "Začne se pri doslednosti," je dejal in dodal, da ne more danes za potrebe poslanskega vprašanja pozabiti na vse, kar je počela v preteklosti.
Med drugim je spomnil na blokade imenovanja tožilcev na več ravneh in dodal, da je njegova vlada ob nastopu najprej sprostila in potrdila kadrovsko popolnitev tožilskih vrst. Izpostavil je še finančno okrepitev tako institucij kot posameznikov, kar so uredili s plačno reformo. Tako se je predsedniku KPK plača dvignila največ doslej. "Ne zato, ker bi hoteli okrniti ugled predsednika KPK ali omalovaževati institucijo, ampak ker verjamemo, da je prav, da jo okrepimo," je navedel.
Prav tako je vlada sprejela strategijo na področju preprečevanja korupcije "in se je tudi drži", je zatrdil.
Računskemu sodišču se je proračun dvignil z lanskih 8,67 milijona evrov na letošnjih 11,9 milijona evrov. "Najvišji skok kadarkoli," je pristavil. Najpomembnejše pa je, je dodal, da je treba v pravno državo verjeti. "Ko bomo vsi verjeli, bo tudi delovala," je prepričan predsednik vlade.
Po Golobovih besedah se delo vlade odraža tudi v radikalnem upadu nezakonitih migracij
V odgovoru na vprašanje poslanca SDS Žana Mahniča v zvezi z ukrepi na področju nezakonitih migracij je premier Robert Golob poudaril, da je Slovenija med najvarnejšimi državami, delovanje vlade pa je namenjeno temu, da tako tudi ostane. Rezultat dela vlade je po njegovih navedbah tudi radikalen upad nezakonitih migracij v letu 2025.
Mahnič je poudaril, da je drastično povečanje števila nezakonitih prehodov meje takoj po nastopu sedanje vlade neposredna posledica odločitev, kot je odstranitev ograje na meji s Hrvaško in javnih izjav o tem, da je nezakonite migracije treba narediti zakonite.
Kot je navedel, je bilo po podatkih policije v času tretje vlade Janeza Janše 38 tisoč nezakonitih prehodov meje, v času zdajšnje vlade pa okrog 155 tisoč. Ob tem je po njegovih besedah nadvse šokantno tudi finančno breme v času zdajšnje vlade, ko je po njegovih navedbah urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov v slabih štirih letih porabil 185 milijonov evrov, prej pa v sedmih letih 31 milijonov evrov. "Kar najbolj bode v oči pri tem, pa je, da je 90 milijonov evrov od odhodka urada uvrščeno pod kategorijo druga plačila," je dodal poslanec in premierja vprašal, kaj se skriva pod to postavko.
Kot je dejal Golob, Slovenija ni osamljen otok in vprašanja nezakonitih migracij sama ni mogla rešiti, lahko pa so to reševali skupaj z evropskimi partnerji. Evropska migracijska politika je po njegovih besedah postala učinkovita šele, ko je Evropska komisija spremenila svojo politiko do nezakonitih migracij – tudi na predlog in vztrajanje Slovenije, da ne pomaga, če se borimo z migracijami, ko so migranti na naših mejah, ampak se moramo s tem boriti na zunanjih mejah Evrope, v državah tranzita in državah izvora.
Premier je dodal, da drži, da je prvo leto po pandemiji covid-19 število migrantov skokovito naraslo, česar niso skrivali, in so bili celo primorani uvesti ponoven nadzor na meji. A v letu 2025 je "dotok nelegalnih migrantov v Slovenijo radikalno upadel, letos je minimalen". "To je rezultat delovanja te vlade, pa nimamo več ne žice ne panelov, nihče se ne utaplja v naših rekah," je poudaril.
Legalizacija po Golobovih besedah pomeni nekaj popolnoma drugega od tega, kar si predstavlja opozicija
Izpostavil je, da je Slovenija po vseh indeksih mednarodnih organizacij med najvarnejšimi državami v Evropi in celo na svetu, ter da bo tudi ostala varna. "Temu je namenjeno delovanje te vlade, ne nabiranju populističnih točk z lažnim strašenjem, izmišljanjem lažnih zločinov in potvarjanjem dejstev," je dodal Golob, ki slednje pričakuje tudi v kampanji pred volitvami v DZ.
Legalizacija migracij po njegovih besedah pomeni nekaj popolnoma drugega od tega, kar si predstavlja opozicija. Pomeni, da se tiste, ki iščejo delo, ne prepusti kriminalnim združbam, ki jih nezakonito pripeljejo v Evropo, ampak se jih v njihovih državah izobrazi, tudi z evropskim denarjem, in se jim pomaga do službe doma ali v Evropi. Legalno pa pomeni z vsemi ustreznimi dovoljenji, davščinami in prispevki, je pojasnil in poudaril, da tako v Evropo ne pridejo na socialo, ampak po delo, ki ga Evropa tudi potrebuje.
Glede porabe sredstev je povedal, da gre večina denarja, o katerem je spraševal poslanec, za pomoč več kot 12 tisoč ukrajinskim beguncem, ki so se v Slovenijo zatekli pred vojno. Kar zadeva varnost, pa vanjo investirajo, ker je to najdragocenejša kategorija, in nobena stvar ni zastonj.
Mahnič je tudi po pojasnilih premierja vztrajal, da porabe vseh omenjenih sredstev s pomočjo beguncem iz Ukrajine ni mogoče pojasniti. Uradni podatki EU po njegovih navedbah kažejo, da je Slovenija po številu prosilcev za azil na tisoč prebivalcev v samem vrhu EU.
Ob tem je sklenil, da je rešitev glede migracij enostavna. "Ustanovili bomo urad za deportacije z enim zaposlenim, dvema pomočnikoma, dvema avtobusoma in 20 policijskimi specialci. In vsi, ki so v tej državi nelegalno, ki so nelegalno prestopili prag naših meja, bodo pač morali oditi nazaj v skladu z uredbami, ki jih imamo," je napovedal, če bo o tem po volitvah odločala SDS.
Premier Golob: Varnost naših državljank in državljanov je ena od glavnih točk delovanja te vlade
Poslanci opozicije so izpostavili tudi vprašanje varnosti. Premier Golob je o varnosti državljanov v Republiki Sloveniji povedal: "Varnost naših državljank in državljanov je ena od glavnih točk delovanja te vlade. Slovenija je po vseh indeksih mednarodnih organizacij med najvarnejšimi državami v Evropi in celo na svetu. In tako bomo tudi ostali. Varni. In temu je namenjeno delovanje te vlade, ne nabiranju populističnih točk z lažnim strašenjem, izmišljanjem lažnih zločinov in potvarjanjem dejstev," je na poslansko vprašanje odgovoril premier Golob.
Golob je navedel še, da so gospodarsko politiko osredotočili na to, da imajo ljudje delo in dostojne plače. V tej luči se je pohvalil z zvišanjem minimalne plače na tisoč evrov neto, s čimer je ta prvič doslej nad pragom tveganja revščine, uvedbo obvezne božičnice, predlogom zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. V zvezi z zadnjim se je obregnil nad pogromom nad odstopljenim predsednikom Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Jocom Pečečnikom, ki je vlado pohvalil za pripravo tega zakona. "Podjetnikom ni dovoljeno govoriti o koristih za zaposlene," je bil kritičen.
Poslanka DZ iz vrst Socialnih demokratov (SD) Meira Hot je predsednika vlade glede na novo, izjemno pospešeno dinamiko črpanja evropskih sredstev vprašala, s katerimi ukrepi je vlada v zadnjih mesecih pospešila dinamiko črpanja evropskih kohezijskih sredstev in ali vlada načrtuje še kakšne dodatne ukrepe, zato da v Sloveniji ne bi pustili niti centa evropskih denarnih sredstev neizkoriščenih.
Na poslansko vprašanje poslanke je Golob odgovoril: "Dobro se spomnim razprav v parlamentu, ko je to še zanimalo opozicijo. Zanimalo jo je do točke, ko je bilo videti, da bo Slovenija neuspešna. Mi smo verjeli od prvega dne, da ne bo. In smo to tudi napovedali. Ne samo jaz, tudi ministri in njihovi sodelavci. In dejansko se je to tudi uresničilo."
"Slovenija v letu 2025 ni pustila niti centa v evropski blagajni, ampak je počrpala vse do zadnjega razpoložljivega evra. To ni bilo samo v letu 2025. Tudi ob zaključevanju prejšnjega kohezijskega obdobja smo imeli črpanje več kot stoodstotno, dobili smo še dodatna sredstva. Ta konsistentni stik, vztrajnost pri tem, da izkoristimo vsak evropski evro, ki ga lahko, je zaznamovalo ta mandat," je poudaril Golob.
Golob: Vztrajnost pri tem, da izkoristimo vsak evropski evro, ki ga lahko, je zaznamovalo ta mandat
"In ne samo to, da smo počrpali vsa sredstva – izrazito smo spremenili tudi namembnost, zakaj ta sredstva uporabljamo. In to je tista najpomembnejša kakovost, ki smo jo uvedli med to vlado. Če so v preteklosti sredstva žal šla predvsem za infrastrukturne projekte, za osnovne stvari, za vodovode, kanalizacije, ceste, se zdaj ta denar v večji meri usmerja v tiste naložbe, ki ustvarjajo vrednost. Tudi v infrastrukturo, kot je železniška, tudi v infrastrukturo, kot je tretja razvojna os, ampak tu se bo ustvarjala vrednost. Hkrati pa v razvoj, na primer Šaleške doline, na primer superračunalnika v Mariboru, v res razvojne projekte na vseh področjih in za celotno gospodarstvo," je še pojasnil premier Golob in dodal, da bodo ravno s tem, ko se je "fokus premaknil iz infrastrukture, ki je sicer pomembna, a hkrati ne ustvarja neke posebne dodane vrednosti, v naložbe z ustvarjanjem vrednosti", tako kohezijska sredstva prvič zaživela v pravem poslanstvu.
"Ker je poslanstvo zmanjševati razvojni zaostanek vzhoda Slovenije do zahoda oziroma osrednje Slovenije. V preteklosti se ta zaostanek žal ni zmanjševal kljub obsežnim sredstvom, ker so bila pretežno naložena v neproduktivne naložbe. In tudi zaradi tega je ta vlada sprejela ne samo zakon, ampak pripravila tudi strategijo celostnega regionalnega razvoja skupaj z župani, kjer se del sredstev prvič prenaša v individualizirano razvojno politiko posameznih pokrajin."
"V preteklosti so veljala enaka pravila za vso Slovenijo. Pa nismo enaki. Smo precej drugačni po razvojnih možnostih. Po novem se bodo te razvojne možnosti upoštevale tudi pri kriterijih, kako se bodo sredstva dejansko delila. In na ta način bo vsaka regija lahko razvijala tista področja, v katerih je najmočnejša. Ne pa tista, ki bi jim bila vsiljena, pa čeprav obljubljana. Ravno ta individualiziran pristop in smiselno naložbenje, porabljanje denarja, sta ključna razlika, ki nam jo je uspelo narediti v enem mandatu. In verjamem, da bo ostalo tako," je v odgovoru na poslansko vprašanje še pojasnil Golob in v državnem zboru poudaril, da je vlada v zadnjem obdobju delovala tudi na terenu.
Na vprašanje Hot, katere razvojne projekte je pričakovati v prihodnosti, je odgovoril, da bodo v Posavju stavili na energetiko, na Obali v razvoj logistike, Luke Koper, pomorstva, v Pomurju na kmetijstvo in geotermalno energijo, v Mariboru na visoko znanost in kulturo. "Povsod, ko jih o tem povprašamo, že imajo pripravljene načrte," je sklenil.
