Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
7. 1. 2025,
17.41

Osveženo pred

17 ur, 49 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,37

Natisni članek

Natisni članek

mediji Zakon o medijih Asta Vrečko

Torek, 7. 1. 2025, 17.41

17 ur, 49 minut

Zakon o medijih bo po pričakovanju ministrstva izboljšal položaj medijev #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,37

Na ministrstvu za kulturo pričakujejo, da bo predlagani novi zakon o medijih izboljšal položaj medijev. Ti so se morali med različnimi gospodarskimi krizami in epidemijo covida-19 znajti sami, medtem ko so druge gospodarske panoge prejemale državno pomoč. Predlog omogoča državno pomoč tudi za medije, je pojasnila ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da zakon v drugem členu navaja, da zakon velja za medije, v zelo ozkem segmentu pa velja tudi za vplivneže, ki so v tem zakonu prvič tudi definirani. "To pomeni, da jih zakon prvič ločuje od medijev, torej medije in vplivneže. Ta majhen segment zakona, ki velja za vplivneža, velja izključno, ko govorimo o spodbujanju sovražnosti, nasilja, terorizma in oglaševanju oziroma zlorabi otrok na socialnih omrežjih ter oglaševanju," je pojasnila Vrečko in dodala, da ne obstaja niti ne bo obstajal razvid vplivnežev. 

S tem je ponovno odgovorila na vprašanje, ki že več dni razburja javnost, in sicer za koga bo zakon sploh veljal in kdo se bo moral vpisati v razvid medijev. "Žal mi je, da se je panika zaradi lažnih informacij in manipulacij pretekli konec tedna sploh začela odvijati," je povedala Vrečko. 

Kaj dejansko določa nov predlog zakona o medijih glede vprašanja?

Kdo so vplivneži, je definirano v 15. odstavku 3. člena: "Vplivneži so ustvarjalci spletnih vsebin, ki objavljajo na spletnih platformah ali platformah za izmenjavo videov ali zvočnih posnetkov in katerih namen je z objavami vplivati na družbo, javno mnenje ali osebno mnenje posameznikov in javnosti ter katerih objave imajo lahko tudi ekonomski interes z namenom monetiziranja vsebine (zbiranja sledilcev z namenom prodaje ali trženja izdelkov in storitev, trženja oglasov in podobno)."

Kot je poudarila tudi ministrica Vrečko, bo pri tej presoji ključno to, ali je namen vplivnežev monetizacija vsebine – torej da skušajo s svojimi objavami služiti denar, npr. z oglaševanjem izdelkov.

V tem primeru bodo morali spoštovati tudi določila medijskega zakona, a le določen del. Kot je določeno v 4. odstavku 2. člena, "določbe tega zakona o razkritju nasprotja interesov (23. člen), prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj (53. člen), o zaščiti otrok (54. člen) ter oglaševanju, sponzoriranju in promocijskem umeščanju izdelkov (57. do 62. člen) veljajo za vse oblike komuniciranja, namenjenega splošni javnosti, kar zajema tudi dejavnost vplivnežev ne glede na to, ali štejejo za medij po tem zakonu, razen če je namenjena izključno zasebnemu komuniciranju med posamezniki".

Ali bo tovrstni vplivnež vpisan v razvid medijev ali ne, v bistvu niti ni pomembno. Pomembno pa je, da bo moral spoštovati pravzaprav civilizacijska načela prepovedi spodbujanja nasilja, sovraštva ali celo terorizma, da ne bo zlorabljal otrok "v komercialne namene" ter predstavljal nelojalne konkurence medijem pri oglaševanju izdelkov. V skladu z določili od 57. do 62. člena je namreč medijem (in vplivnežem) prepovedano npr. prikrito oglaševanje ali pa oglaševanje alkohola, tobačnih izdelkov ipd., za kar že velja konsenz v družbi.

Z oglasi pa tudi ni dovoljeno npr. "prizadeti spoštovanja človekovega dostojanstva" ali pa "žaliti verskih ali političnih prepričanj". Ampak to naj bi seveda veljalo za oglase, ne pa za izražanje stališč v okviru svobode izražanja, ki so lahko v skladu z odločitvami Evropskega sodišča za človekove pravice tudi "ostrejša".

Nasprotniki zakona o medijih so sicer prav zaradi vprašanja vplivnežev vlado pozvali, naj ga umakne. Peticijo za umik zakona je podpisalo že 11 tisoč ljudi. V njej med drugim navajajo, da se bodo v razvid medijev morali vpisati tudi vplivneži. Kaj dejansko piše v predlogu zakona, pa lahko preveri vsak sam na TEJ URADNI POVEZAVI državnega zbora.

Zakon o medijih
Novice Vrečko o podpisnikih peticije: diskreditirajo vlado in Levico

Finančna podpora za digitalizacijo medijev

V veljavnem zakonu obstaja samo ena oblika pomoči medijem. To je medijski razpis, ki je kot državna pomoč prijavljen Evropski komisiji. Za dozdajšnje razpise je bilo praviloma na voljo približno tri milijone evrov, za razpis za leto 2025, na katerega se je mogoče prijaviti še do 15. januarja, pa je na voljo okvirno 4,1 milijona evrov.

Poleg projektov in programov, ki jih je država podpirala do zdaj, bosta v novem zakonu, katerega predlog je vlada potrdila konec decembra, zagotovljeni tudi finančni podpori za digitalni prehod tiskanih medijev in za digitalne medije, je v današnji izjavi za medije dejala ministrica Asta Vrečko. Po njenem pojasnilu so medijske sheme pripravili po zgledu nekaterih drugih evropskih držav.

Mediji kot gospodarska panoga nikoli do zdaj niso dobili pomoči kot gospodarska panoga in zaradi tega so kljub krizam ostali brez možnosti, da bi se potegovali za državno pomoč, je spomnila. Sicer pa bosta tudi finančni podpori za digitalni prehod in za digitalne medije, ki ju bo morala najprej odobriti vlada, prijavljeni Evropski komisiji kot državna pomoč.

Mikrofon, mikrofoni, novinar, novinarji, mediji
Novice Vlada potrdila predlog novega zakona o medijih

Finančna podpora za digitalni prehod tiskanih medijev, vpisanih v razvid medijev, bo lahko namenjena za sofinanciranje izdajateljev za prehod obstoječih tiskanih medijev na digitalno izdajanje in za sofinanciranje izdajateljev za produkcijo v tiskanih medijih, s katero se krijejo uredniški stroški, povezani z ustvarjanjem programskih vsebin.

Prav tako bo lahko namenjena za sofinanciranje izdajateljev za del distribucije tiskanih medijev, s katero se krijejo stroški, povezani z dostavo tiskanih medijev v nekaterih primerih. Poleg tega bodo lahko z njo sofinancirali pravne in fizične osebe za digitalne naročnine.

Finančna podpora za digitalne medije bo medtem namenjena sofinanciranju produkcije digitalnih medijev, ki imajo minimalni doseg 10 tisoč uporabnikov. Tudi izdajatelji digitalnih medijev morajo biti vpisani v razvid medijev.

Državne podpore ne bodo deležni vsi

Upravičenci do te državne pomoči pa ne bodo javni mediji, občinska glasila, digitalni mediji, namenjeni posameznim poklicem, panogam ali političnim strankam, ali spletna mesta izdajateljev tiskanih medijev ter radijskih in televizijskih programov.

Izključeni bodo tudi mediji, katerih lastniki so "politične stranke ali pa so te neposredni ali posredni lastnik ali ustanovitelj izdajatelja". Prav tako v shemah državne pomoči po novem ne bodo mogli sodelovati mediji, ki so "pod prevladujočim vplivom javnih subjektov", torej tisti, ki so neposredno ali posredno v državni ali pa občinski lasti. Med slednje se npr. uvršča tudi naš portal Siol.net, katerega izdajatelj TSmedia je v lasti Telekoma Slovenije, ta pa je v večinski lasti Republike Slovenije, ki jo zastopa vlada, zdaj pod vodstvom premierja Roberta Goloba.

Izključeni bodo tudi tisti mediji, "katerih odgovorni uredniki ali osebe, ki so jih nadomeščale, so bili v zadnjih dveh letih pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti iz 297. člena Kazenskega zakonika".

Osem milijonov evrov proračunskih sredstev za medije

Ministrica pričakuje, da bodo medijske sheme za prihodnje leto objavili že letos, seveda po uveljavitvi zakona. Koliko sredstev natančno bo na voljo zanje, bo še tema pogovorov. Vendar iz predloga zakona izhaja, da je skupaj za medijski razpis in za medijske sheme za leto 2026 rezerviranih osem milijonov evrov proračunskih sredstev. Ministrica ne dvomi, da bodo predvidene pomoči prišle prav vsem tistim medijem, ki bodo upravičeni do njih.

Predlog novega zakona nadalje upošteva določbe nove evropske uredbe o svobodi medijev (EFMA), ki zahteva poseben postopek presoje medijske koncentracije. Ta je drugačen od siceršnje presoje koncentracije na drugih trgih. Po novem postopku bo moral namreč regulator presojati koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko pomembno vplivale na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, česar obstoječe presoje koncentracije ne zajemajo, je povedala Vrečko. Po njenem opozorilu bo po novem zakonu vsak nakup medija predmet presoje koncentracije.

Presoja medijske koncentracije bo drugačna

Za oceno koncentracij na medijskem trgu bo po predlogu zakona o medijih pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Predlog prepoveduje medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo.

Medijsko koncentracijo je treba priglasiti pri Akosu pred začetkom njenega izvrševanja, vendar najpozneje 30 dni od sklenitve pogodbe, objave javne ponudbe ali kakršnekoli druge pridobitve kontrole.

Akos začne postopek za oceno medijske koncentracije po uradni dolžnosti, kadar je izkazana verjetnost, da je prišlo do medijske koncentracije in je podjetje ali več podjetij ni priglasilo. Pred tem jih Akos pozove k priglasitvi.

Pripravljeni zakonski predlog po navedbah ministrice "razume obstoječo medijsko krajino, medijske hiše, način, kako mediji delujejo danes, in ne ločuje med različnimi radijskimi in televizijskimi dejavnostmi, ki so bile zdaj morda bolj ločene". "Medijska krajina v 21. stoletju je le drugačna od tiste v 20. stoletju in na podlagi tega mora biti tudi presoja koncentracije drugačna," je še poudarila ministrica.

Po ministričinem zagotovilu je zakon usklajen koalicijsko in medresorsko, njegov sprejem v DZ pričakuje marca.

Asta Vrečko
Novice Asta Vrečko: To je absolutno nujno
Ne spreglejte