Ponedeljek, 6. 1. 2025, 15.23
1 dan, 8 ur
Več tisoč podpisnikov peticije vlado poziva k umiku predloga zakona o medijih. Vrečko: Želijo diskreditirati vlado in Levico
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,20
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da je navedba, da se bo moral vsak vplivnež vpisati v razvid medijev, lažna.
Vlado skoraj 11 tisoč podpisnikov peticije poziva k umiku predloga zakona o medijih. V peticiji med drugim navajajo, da se bodo v razvid medijev skladno s predlogom zakona morali vpisati tudi vplivneži. To iz predloga ne izhaja, ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je navedbo danes ponovno označila za lažno, peticijo pa za politično motivirano.
Vlada je predlog novega zakona o medijih prejšnji teden na dopisni seji poslala v obravnavo v DZ. Ustvarjalka spletnih vsebin, sicer članica SDS, Zala Klopčič je nato objavila peticijo "proti vmešavanju politike v medije in družbena omrežja", s katero je vlado pozvala, naj nemudoma umakne predlog zakona o medijih.
Vlado je v peticiji tudi nagovorila, naj tako nedemokratičnih zakonov, kot je omenjeni predlog, ne vlaga. Zakon bo po njenem mnenju "zamajal svobodo govora in neodvisnost medijev". Klopčič je pri tem zatrdila, da bo "medij vsak, ki prek neke platforme širi svoje informacije, mnenje ali izobražuje sledilce. Tako se bodo v razvid medijev morali vpisati vsi podkasterji, vplivneži, vlogerji in preostali".
Vrečko: Razvida vplivnežev ni in ga tudi ne bo
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je danes v izjavi za medije dejala, da želijo s peticijo diskreditirati delo vlade in Levice. "Zdi se, da zakona niso prebrali ali ga ne razumejo," je povedala.
Ponovno je poudarila, da je navedba, da se bo moral vsak vplivnež vpisati v razvid medijev, lažna. "Tistim, ki delujejo kot vplivneži na družbenih omrežjih, se ne bo treba vpisati v razvid medijev. Ta je namenjen medijem," pa je dejala v petek.
Ministrstvo v predlogu zakona predlaga nov register, s katerim nadomešča dosedanji medijski razvid. Predlaga, da izdajatelji medijev pristojnemu ministrstvu sporočijo številne podatke. Poleg imena medija, odgovornega urednika ter virov in načinov financiranja medija tudi lastnike izdajatelja ter znesek prejetih sredstev od javnih subjektov in državnega oglaševanja. "Razvida vplivnežev pa ni in ga tudi ne bo," je danes dejala Vrečko.
Za bolj razvidno delovanje in financiranje medijev
Kot navaja predlog zakona, želijo z razvidom zagotoviti preglednost "delovanja, upravljanja, lastništva in financiranja medijev", da bi uporabniki prepoznali nasprotja interesov, zagotoviti odvračanje od posegov v uredniško neodvisnost ter prispevati k bolj kakovostnim medijem.
Ministrica je poudarila, da predlog zakona v drugem členu navaja, da zakon velja za medije. Te predlog med drugim opredeljuje kot storitev, katere namen je periodično zagotavljanje ali razširjanje programskih vsebin, za katere je uredniško odgovoren izdajatelj medija z namenom obveščanja, izobraževanja, zabave, vplivanja na javno mnenje ali trženja uporabnikov.
Prvič v zakonu tudi izraz vplivnež
Predlog zakona pa prvič vpeljuje tudi izraz vplivnež. Opredeljuje jih kot ustvarjalce spletnih vsebin, ki objavljajo na spletnih platformah ali platformah za izmenjavo videoposnetkov ali zvočnih posnetkov in katerih namen je z objavami vplivati na družbo.
Bodo pa določeni členi predloga zakona res veljali tudi za vplivneže. Gre za določbe o razkritju nasprotja interesov, prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj, o zaščiti otrok ter oglaševanju, sponzoriranju in promocijskem umeščanju izdelkov, navaja predlog.
"Če nekoga skrbi, da ne bo več mogel pozivati k nasilju, terorizmu in kaznivim dejanjem, je to tudi vzrok za skrb," je ob tem dejala Vrečko.
