Ponedeljek, 16. 10. 2023, 13.52
1 leto, 1 mesec
Zakon o delovnih razmerjih na mizi znova v torek
Današnji sestanek socialnih partnerjev o spremembah zakona o delovnih razmerjih ni prinesel dogovora, znova se bodo sestali v torek. Sestanek je sklical minister za delo Luka Mesec, potem ko so sindikate razburile informacije, da bi lahko vlada vložila predlog novele brez rešitev, ki jim delodajalci nasprotujejo.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so danes dejali, da se bodo pogajanja nadaljevala v torek, podrobnosti pa niso razkrili. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je povedala, da so se dogovorili, da vsebinskih sprememb ne bodo komentirali.
Minister Mesec je sestanek sklical po tistem, ko so sindikalne organizacije zagrozile, da se ne bodo več pogajale o spremembah zakona ter da lahko odidejo tudi na ulice, če držijo informacije, da bi lahko ministrstvo v predlog novele zakona o delovnih razmerjih uvrstilo le spremembe, s katerimi bi prenesli določila dveh evropskih direktiv, da bi se država izognila kazni Evropske komisije, ne pa drugih sprememb, o katerih so se pogajali na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) in so šle tudi v javno obravnavo, prinesle pa bi več sprememb v prid delavcev.
Teh sprememb niso podpirali delodajalci, bile so tudi eden od razlogov za njihov izstop iz ESS julija letos, in so v četrtek predlagali, da se sprejme novelo le s spremembami dveh direktiv. Do tega predloga in informacij, da naj bi ga vlada upoštevala, je prišlo po srečanju predsednika vlade Roberta Goloba in ministra za finance Klemna Boštjančiča z delodajalci v začetku minulega tedna.
Ministrstvo teh informacij ni želelo komentirati.
Novela brez številnih predlaganih rešitev
V okrnjeni obliki bi novela skladno z evropskima direktivama prinesla le možnost petih dni neplačanega oskrbovalskega dopusta in pravico delavca predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi – denimo namesto za določen za nedoločen čas.
Ne bi pa vsebovala drugih rešitev, ki so bile tudi v javni obravnavi, med njimi prostovoljnega štiri- ali šesturnega delovnika, pravice do odklopa in do 48-urnega počitka ter omejevanja prekarnosti tudi z ukrepi na področju agencijskega dela, rešitev za večanje varnosti delavskih predstavnikov in za preprečevanje zlorab na področju podajanja pisnih opozoril pred odpovedjo, izenačenja delovnopravnih pravic rejnikov ter določb v zvezi s fleksibilnejšo možnostjo dela od doma.