Sreda, 13. 9. 2023, 22.04
7 mesecev, 2 tedna
Zakaj se cementarna Anhovo boji strožjih standardov izpustov?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,68
V Sloveniji letno proizvedemo okoli osem milijonov ton odpadkov, od tega milijon ton komunalnih odpadkov, pri čemer jih velik del recikliramo. Del odpadkov, ki jih ne moremo reciklirati, obdelajo v centrih za ravnanje z odpadki, kjer proizvedejo frakcijo odpadkov, ki imajo visoko kurilno vrednost in so energetsko zanimivi kot gorivo.
V teku je zbiranje podpisov volivcev za vložitev predloga sprememb zakona o varstvu okolja, ki predvideva izenačitev obratovalnih pogojev za sežigalnice in naprave, ki odpadke sosežigajo, uvaja strožji monitoring nad izpusti v okolje in uvaja plačilo okoljskih dajatev za naprave za sosežig. Nevladniki si prizadevajo, da bi bili ljudje, ki živijo v bližini cementarn, kot je ta v Anhovem, enako zaščiteni kot tisti, ki živijo v okolici sežigalnic. Medtem na ministrstvu za okoje, podnebje in energijo pravijo, da se s trditvijo, da v Sloveniji za cementarne veljajo milejši pogoji, kot veljajo za sežigalnice odpadkov, ne morejo v celoti strinjati.
Pobudo za izenačitev mejnih vrednosti med sežigalnicami in napravami za sosežig je civilna iniciativa podala že večkrat, 1. septembra pa so nevladniki začeli zbirati podpise volivcev za vložitev sprememb zakona o varstvu okolja v državni zbor. Zbrati morajo pet tisoč podpisov, časa imajo do 30. oktobra. Podpise zbirajo v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha, saj je glavni namen predlaganih sprememb zakona zmanjšati onesnaževanje okolja v dolini reke Soče.
Spremembe zakona o varstvu okolja so oblikovali predstavniki Društva Eko Anhovo in dolina Soče, Civilna iniciativa Danes ter Inštitut 8. marec. Predlog pa so na septembrski izredni seji soglasno podprli tudi občinski svetniki Kanala ob Soči.
"Zavzemamo se, da bi za sežigalnice veljali enaki standardi kot za naprave, ki odpadke sosežigajo. Da bi bili ljudje, ki živimo v okolici takšnih objektov, enako zaščiteni kot tisti, ki recimo živijo v okolici toplarne Celje," pove Mateja Sattler iz Društva Eko Anhovo in dolina Soče.
Glavna sprememba: merjenje izpustov vsakih 30 minut
"Sežigalnice morajo vsakih 30 minut meriti, kakšne so mejne vrednosti parametrov, ki jih določa zakon. Medtem ko cementarnam teh polurnih intervalov ni treba upoštevati, temveč upoštevajo 24-urno povprečje. To v praksi pomeni, da so lahko cementarne večino svojega delovnega časa v prekršku. Potem nekaj ur izpustov nimajo, to regulirajo na način, da ugasnejo peč in takrat izmerijo 24-urno povprečje, od katerega se odšteje še merilna negotovost. Na ta način vrednost izpustov zadostuje zahtevam iz okoljevarstvenega dovoljenja," pojasni Sattlerjeva.
Glavni cilj predlaganih sprememb je torej uvedba ostrejšega monitoringa izpustov v okolje, in sicer bi izpuste merili vsakih 30 minut in ne le enkrat znotraj časovnega okvirja 24 ur.
Delovanje cementarne Salonit Anhovo je že leta predmet javne razprave.
Sežigalnica odpadkov je tovarna, ki je projektirana na način, da pod idealnimi pogoji za sežig pretvori vhodno surovino, torej odpadke, v pepel. Odpadki se na ta način odstranijo.
V tovarnah, v katerih se izvaja sosežig odpadkov, se proizvajajo izdelki ali energija, sosežig odpadkov pa je namenjen nadomestitvi dela fosilnih goriv, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov. Odpadki se na ta način predelajo. Ker se sosežig izvaja v pečeh, ki so v osnovi namenjene proizvodnji izdelkov, sta vrsta in tip odpadkov, ki jih lahko uporabimo pri sosežigu, omejena in neprimerljiva s sežigalnico odpadkov.
Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in prostor.
Ministrstvo glede različnih standardov: S to trditvijo se v celoti ne strinjamo
Pravila za obratovanje, omejitve, mejne vrednosti in način merjenja emisij za tovarne, v katerih se odpadki sežgejo ali sosežgejo, so določena z Direktivo o industrijskih emisijah ter pripadajočih najboljših razpoložljivih tehnikah za tovrstno proizvodnjo, ki jih pripravlja evropska Uredba na področju Celovitega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja (CPNO) oziroma IPPC.
Da v Sloveniji glede dovoljenih izpustov emisij v zrak veljajo različni standardi, pravila za sežigalnice pa so strožja kot pravila za tovarne, ki odpadke sosežigajo, je logično s tehničnega vidika, saj govorimo o dveh različnih procesih, pojasni profesor na katedri za energetsko, procesno in okoljevarstveno inženirstvo na Fakulteti v Mariboru in glavni projektant sežigalnice v Celju Filip Kokalj: "Če primerjamo sežigalnico in cementarno, je naloga slednje, da proizvaja cement, in zato so vsi procesni parametri prilagojeni temu. Pri sežigu pa je naprava usmerjena v to, da čim bolje izkoristi energijo odpadkov in naredi čim manj emisij."
Na ministrstvu se s trditvijo, da v EU ali Sloveniji veljajo za cementarne milejši pogoji za sosežig odpadkov, kot veljajo za sežigalnice odpadkov, ne strinjajo "v celoti". Kot pojasnjujejo, imajo tako tovarne, v katerih se odpadki sežigajo, kot tovarne, v katerih se odpadki sosežigajo, enak nabor parametrov, za katere so predpisane mejne vrednosti emisij v zrak.
Parametri, za katere so predpisane mejne vrednosti v cementarnah višje, torej manj stroge, kot za sežigalnice odpadkov, so: celotni prah, dušikovi oksidi (NOx) in celotne organske snovi (TOC).
Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in prostor.
Nevladniki: O enkosti standardov ne moremo govoriti
V Društvu Eko Anhovo in Civilni iniciativi Danes navedbe ministrstva ostro zavračajo. Pravijo, da o enakosti ne moremo govoriti že zaradi načina merjenja mejnih vrednosti, saj so v sežigalnicah določene dnevne in tudi polurne mejne vrednosti, medtem ko polurnih mejnih vrednosti za cementarne in naprave za sosežig sploh ni, zato je nadzor izpustov praktično nemogoč.
Kot pojasnjujejo v društvu, je potrebno upoštevati, da imajo cementarne sosežigalnice veliko večje količine izpustov in tudi če bi bile mejne vrednosti določene enako, pomeni veliko večjo skupno količino emitiranih škodljivih snovi in s tem bolj škodljiv vpliv na zdravje okoliških prebivalcev. Tudi to je potrebno upoštevati, ko govorimo o "izenačitvi standardov", še izpostavijo.
Emisij, na katere se sklicujejo na ministrstvu in katerih mejne vrednosti v cementarnah so nižje, torej strožje kot v sežigalnicah, je v cementarnah zelo malo. Medtem ko lahko emitirajo več prahu, več živega srebra, opozori Sattlerjeva. Problem delovanja cementarn namreč predstavljajo snovi v plinasti obliki, predvsem dušikovi oksidi, TOCI (skupni organski ogljik) in težke kovine.
"Težke kovine so problematične predvsem zato, ker meritve nekaterih parametrov po zdajšnji zakonodaji opravljajo občasno, in sicer dvakrat na leto. Takšen primer je recimo živo srebro, ki ga v Salonitu Anhovo pridejo merit dvakrat na leto. To so občasne meritve, ki jih naroči in plača podjetje samo. Že dejstvo, da podjetje samo naroči in plača izvajanje storitev, poraja dvome o rezultatih meritev. V Salonitu lahko recimo poustvarijo idealne pogoje za merjenje parametrov, saj točno vedo, kdaj bodo prišli merilci in tako naprej. Mi se s tem zakonom zavzemamo za to, da bi se izpuste merilo ves čas in da bi se to vključilo v trajni monitoring," pojasni Sattlerjeva.
Trenutno teče projekt Nacionalnega inštituta za javno zdravje z naslovom Ocena potencialnega vpliva sežiga in sosežiga odpadkov na zdravstvene posledice pri ljudeh: modelna študija na primeru cementarne Salonit Anhovo. Projekt bo zaključen v letu 2024.
Tehnično-tehnološka skupina miri, da je kakovost zraka in okolja v okolici Salonit Anhovo dobra. Zdravstvena skupina za takojšnjo izenačitev standardov.
Od leta 2020 se z onesnaženostjo srednje Soške doline zaradi sosežiga odpadkov v cementarni Salonit Anhovo ukvarja medresorska delovna skupina (MDS), ustanovljena s sklepom odbora za zdravstvo in odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Skupino sestavljajo predstavniki zdravstvene in okoljevarstvene stroke, predstavniki podjetja Salonit, lokalne skupnosti, civilnih iniciativ goriške regije, njihova naloga pa je preučiti možnost za izenačitev normativov dovoljenj emisij sosežigalnic s tistimi, ki veljajo za sežigalnice odpadkov.
Delovna skupina se je razdelila na dve podskupini, in sicer je prva problematiko obravnavala s tehnično-tehnološkega vidika, druga podskupina pa je obravnavala povezavo med emisijo iz sežigalnic oziroma vplivom sosežiga odpadkov na stanje okolja z zdravstvenega vidika.
Kot so zapisali na ministrstvu za okolje, je tehniško-tehnološka podskupina ugotovila, da so izmerjene vrednosti emisij snovi v zrak v Salonitu Anhovo nižje od mejnih vrednosti, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju, in so v upadanju, da emisije iz Salonita Anhovo bistveno ne prispevajo oziroma v zelo majhnem obsegu vplivajo na kakovost zraka in okolja ter da je kakovost zraka in okolja v okolici Salonita Anhovo dobra oziroma v delu boljša od preostale Slovenije. Poročilo so oddali v mesecu marcu, medtem ko je druga podskupina poročilo oddala konec maja 2023. V zdravstveni podskupini predlagajo, da se dovoljene mejne vrednosti emisij in monitoring emisij za sežigalnice in cementarne s sosežigom odpadkov takoj izenačijo.
Poročili so posredovali vsem članom delovne skupine, ki se bo predvidoma ponovno sestala v tem mesecu. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je cilj delovne skupine sprejeti skupno stališče glede izenačitve mejnih vrednosti sežiga in sosežiga.
"Sem za čisto okolje in za zdravje ljudi. To mora biti naš primaren cilj. Je pa treba zadeve premisliti in žal tukaj ne moremo reči, da bo vse rešeno, če bomo dimnik ugasnili. V preteklosti se je marsikje izkazalo, da smo kaj ugasnili, pa se kvaliteta zraka in okolja ni nič kaj dosti spremenila. In ko neko stvar ugasneš, jo zelo težko poženeš nazaj," izpostavlja Filip Kokalj.
Kokalj se glede primera Salonit Anhovo sprašuje, kaj bi dodatno znižanje emisij oziroma poenotenje standardov prineslo za tamkajšnje ljudi in okolje: "Imam informacije, da je kvaliteta zraka v Soški dolini in v bližini cementarne veliko boljša, kot je v centru Ljubljane. Če objekt deluje v skladu z evropsko in slovensko zakonodajo, je vse v redu. Dilema, ki se zdaj pojavlja, je, ali naj v Anhovem emisije dodatno znižajo. Ne dvomim v dejstva, ki jih navajajo zdravniki. Sprašujem pa se, kaj bi dodatno znižanje oziroma poenotenje standardov emisij prineslo za tamkajšnje ljudi in okolje. Če recimo nek parameter znižamo s 500 na 200, kaj konkretno bo to pomenilo. To je vprašanje, na katerega po mojem mnenju ni bilo odgovorjeno."
Ob izenačitvi standardov bi cementarna verjetno nehala obratovati
V primeru, da bo predlog sprememb zakona o varstvu okolja sprejet in bodo standardi izenačeni, obstaja velika verjetnost, da bo zaradi nekonkurenčnosti Salonit Anhovo prenehal z obratovanjem. Emisije bi v cementarni Salonit Anhovo sicer lahko znižali tudi z nakupom dodatnih naprav in spremembo procesa, kar vpliva na ceno proizvodnje cementa.
V cementarni Salonit Anhovo v povprečju sežgejo okoli 300 ton odpadkov na dan, tudi nevarnih. Skrb med podporniki sprememb zakona vzbuja tudi dejstvo, da v cementarni nadaljujejo z aktivnostmi za povečanje sosežiga odpadkov s sedanjih 109 tisoč na 220 tisoč ton letno.
Zdravstvena podskupina dodatno povečanje kapacitet sosežiga ali proizvodnje v cementarni do razjasnitve oziroma izvedbe celovite presoje vplivov na okolje označuje kot nesprejemljivo. Izpostavljajo, da bi bilo treba pred kakršnimkoli povečanjem onesnaževanja okolja dolino sanirati zaradi posledic preteklih onesnaževanj, predvsem azbesta.
V Salonitu Anhovo se s takšnim poskusom spremembe zakonodaje ne strinjajo. "Gre za strokovno vprašanje, za katero obstaja enotna evropska zakonodaja. Enotni evropski zakonodajni okvir zagotavlja primerljivost in predvidljivost poslovnega okolja," je sporočila predstavnica za odnose z javnostmi Maja Blatnik.
Po njenih besedah v podjetju podpirajo stalno zniževanje vplivov gospodarskih dejavnosti na okolje, kar, tako trdi Blatnikova, s stalnimi posodobitvami tudi dokazujejo. "Na pristojna ministrstva smo že v prvi polovici leta oddali vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja. Sklop posodobitev, ki ga načrtujemo in je predmet omenjene vloge, bo vreden okoli 40 milijonov evrov. Predvideva uvedbo inovativnih rešitev, ki bodo vodile do 15 odstotkov znižanja ogljičnega odtisa in istočasno omogočile znižanje ključnih emisijskih parametrov. Prvi sklop ukrepov za zniževanje ogljičnega odtisa vključuje tudi nadomeščanja klasičnih fosilnih goriv z alternativnimi gorivi (goriva iz predpripravljenih odpadkov), kar pripomore k razvoju krožnega gospodarstva," je pojasnila Blatnikova.
Ob tem v Salonitu Anhovo izpostavljajo, da nedavne analize Agencije za okolje (Arso), ki jih je na pobudo občanov naročila občina Kanal ob Soči, kažejo, da je kakovost zunanjega zraka v okolici cementarne dobra.
Analiza potrdila prisotnost s klorom bogatega vira
Drugačne rezultate pa je dala študija o določanju virov onesnaženosti zraka z delci PM10 (aerosolizirani delci, sestavljeni iz ogljičnih snovi, mineralnega prahu, kovin in različnih ionov) v občini Kanal ob Soči. Naročnik študije je občina Kanal, pod vodstvom profesorja Griše Močnika pa jo je izvedla Univerza v Novi Gorici. S končnim poročilom in rezultati študije so se leta 2021 seznanili tudi občinski svetniki Kanala ob Soči. Ugotovitve študije kažejo, da je zrak na kraju meritev onesnažen tako kot v najbolj onesnaženih dolinah. Iz dokumenta, ki smo ga pridobili v uredništvu, gre razbrati, da je analiza potrdila prisotnost s klorom bogatega vira, ki ga na drugih lokacijah ni zaznati, ta vir pa je povezan s cementarno in potencialno s sosežigom, ki lahko poveča izpuste kloridov. K prisotnosti kovin v ozračju pomembno vpliva tudi promet, povezan s cementarno in širše z industrijsko cono, in osebni promet, so še opozorili v študiji.
"Vpliv na okolje, ki ga ima cementarna, ni tako zanemarljiv, kot bi ga tehniško-tehnološka skupina želela prikazati," ob tem pravi Sattlerjeva in dodaja, da bi sprememba zakonodaje sledila pozivu zdravniške stroke, ki je odločevalce že večkrat opozorila na uporabo načela previdnosti na območju, ki zaradi posledic industrije nosi hudo zdravstveno in okoljsko breme.
Ob tem predstavnica civilne iniciative poudari, da zakon o varstvu okolja daje državi proste roke in direktiva, ki je prenešena iz EU, določa, da lahko vsaka država postavi višje mejne vrednosti, da evropske standarde še izboljša.
"Tudi v Salonitu pravijo, da bi izpuste lahko zmanjšali, ne pristanejo pa na to, da bi se stvar uzakonila. Za nas pa je to bistvenega pomena, saj morajo biti standardi tudi pravno formalizirani in s tem zavezujoči. V primeru sprejetja zakona Salonit verjetno čakajo posodobitve, kar pa seveda ne bo tako dobičkonosno, kot je zdaj. Večino dobička namreč ustvarijo s sežiganjem smeti in ponovno pridemo do tega, da je sežiganje odpadkov velik posel. Vedno se vse začne in konča pri denarju," še izpostavi Sattlerjeva.
V poslanskih skupinah spremembam zakona naklonjeni
Za komentar glede predlaganih sprememb zakona o varstvu okolja smo zaprosili tudi poslanske skupine. Odgovore, ki si jih lahko preberete spodaj, smo do zdaj prejeli iz poslanskih skupin Svoboda, Levica, SD in NSi.
Poslanska skupina Svoboda
Predloga novele zakona, ki ga omenjate, sicer še nismo podrobno proučili, bomo pa vsekakor podprli vsak dobro pripravljen in izvedljiv ukrep, ki bo ščitil okolje, prebivalke in prebivalce ter njihovo zdravje.
V Gibanju Svoboda smo že v predvolilni kampanji in svojem programu poudarjali, da si zaslužimo državo, ki ji je mar za okolje in ki tako skrb za okolje kot skrb za človeka postavlja v središče svojega delovanja. Tudi v koalicijski pogodbi smo zapisali, da bomo za "emisije izpustov v zrak pri sosežigu odpadkov uveljavili najvišje evropske standarde". Prav tako smo se zavezali, da bomo "dosledno spodbujali in izvajali hierarhijo ravnanja z odpadki s poudarkom na preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju ter možnosti, da se jih v omejenem obsegu energijsko predela v skladu z najstrožjimi okoljskimi standardi in predhodnim sortiranjem".
Sežig odpadkov je ukrep v hierarhiji ravnanja z odpadki in del strategije zmanjševanja količin odpadkov. Pri sosežigu medtem ne gre za zasledovanje podnebnih, okoljskih ciljev, katerih del je zmanjševanje količine odpadkov. Sosežig se izvaja izključno zaradi gospodarskih, poslovnih razlogov. Odpadki pa v tem primeru za gospodarsko družbo predstavljajo alternativna goriva. Zato ne vidimo utemeljenih razlogov, da bi glede na karakteristike zanje veljali standardi, ki bi lahko ogrozili zdravje ljudi v okolici obrata gospodarske družbe, ki odpadke sosežiga.
Poslanska skupina Levica
V Levici podpiramo spremembe Zakona o varstvu okolja, s katerim se izenačujejo dovoljeni izpusti v sežigalnicah in sosežigalnicah ter veča nadzor nad njimi. Prav tako podpiramo nevladne okoljske organizacije pri zbiranju podpisov za vložitev zakonodajnega predloga. V stranki pozivamo svoje podpornike in podpornice, da oddajo svoj podpis in podprejo zakonsko ureditev, ki bo omogočila prebivalcem Anhovega in srednje Soške doline življenje v čistejšem okolju.
V preteklem mandatu smo skupaj z lokalnimi civilnimi iniciativami v Anhovem izvedli več aktivnosti v Državnem zboru, da bi se omejili izpusti škodljivih snovi in poostril nadzor nad sosežigalnicami in sežigalnicami odpadkov. Cementarna v Anhovem je največja sežigalnica odpadkov v Sloveniji, uradno pa je klasificirana kot naprava za sosežig odpadkov. V njej se sežge nekajkrat večja količina odpadkov kot v sežigalnici v Celju, s tem pa v okolje sprošča tudi večje skupne emisije rakotvornih in drugih zdravju škodljivih snovi. Trenutno za cementarne veljajo milejši pogoji za sežig odpadkov kot za sežigalnice.
Leta 2021 smo v sodelovanju s civilnimi iniciativami na področju okoljevarstva naredili potreben korak in pripravili ter vložili zakon o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Zakonski predlog je izenačeval višino izpustov škodljivih snovi v zrak v sežigalnicah in v napravah za sosežig ter postavljal strožje pogoje za monitoring izpustov snovi v zrak. Žal predlog zakona takrat ni prejel zadostne podpore. Tokrat enak ukrep predlagajo okoljske organizacije, ki so v mesecu septembru začele zbiranje podpisov državljanov za vložitev zakona.
Tudi v koalicijski pogodbi je na našo pobudo določeno, da bomo zagotovili neodvisno izvajanje obratovalnega in kontrolnega monitoringa izpustov, za emisije izpustov v zrak pri sosežigu odpadkov pa bomo uveljavili strožje evropske standarde.
Poslanska skupina SD
Socialni demokrati absolutno podpiramo ukrepe, ki gredo v prid zdravja ljudi, kar bi morala in mora biti ultimativna zaveza vseh političnih strank, ne glede na njihova prepričanja, svetovnonazorske poglede in ideje. Ob tem se iskreno zahvaljujemo civilnodružbenim organizacijam, ki so pripravile spremembe zakona o varstvu okolja ter zavzeto sledijo cilju izboljšanja kakovosti življenja ljudi in njihovega zdravja. Poudarjamo, vsakršen predlog za več kakovosti življenja in zdravja ljudi za stranko Socialnih demokratov predstavlja nujnost in odgovornost, ki jim mora slediti vsa politika! Vprašanju sosežiga in sežiga odpadkov smo Socialni demokrati v preteklosti namenili veliko pozornosti.
Gre za področje, o katerem se mora v prvi vrsti izjasniti stroka ter podati nedvoumno stališče, kako lahko s spremembami zakonodaje, upoštevajoč zaveze EU in mednarodno sprejete standarde ter tehnološke zmožnosti in možnosti, dejansko, ne samo na papirju pripomoremo k boljšemu zdravju ljudi in okolja.
Sicer smo spremembe zakona o varovanju okolja s strani civilnodružbenih organizacij prejeli pred nekaj dnevi, za stališče o dotičnih določbah zakona je tako še preuranjeno. Vsekakor pa že danes podpiramo cilj in namero, ki ju organizacije zasledujejo, in storili bomo vse po naši moči, da skupaj pridemo do potrebnih sprememb za več zdravja in kakovosti življenja ljudi.
Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik pa je že z napovedjo civilnodružbenih organizacij za spremembe zakona o varstvu okolja na ministra za okolje, podnebje in prostor Bojana Kumra naslovil poslansko vprašanje v zvezi s pripravo novele Zakona o varstvu okolja, v katerem med drugim opozarja na nujnost priprave novele s široko javno razpravo, vključujoč relevantne strokovnjake in civilno družbo.
Poslanska skupina NSi
Število primerov agresivnih rakov mezoteliomov, pljučnih rakov in azbestoze jasno priča, da je davek na zdravje, ki ga plačujejo ljudje, ki živijo na območju cementarne Anhovo, gromozanski in nesprejemljiv. V NSi zato podpiramo namero, da se izenači obratovalne pogoje v sežigalnicah in sosežigalnicah. Prav tako zagovarjamo oceno, da je treba nadzor merjenja vrednosti škodljivih izpustov in težkih kovin v zraku poostriti. Ključno pa je, da je zakon dobro pripravljen, izvedljiv in bo upošteval vse strokovne in tehnične okoliščine.
