Sreda, 24. 1. 2024, 22.00
9 mesecev, 2 tedna
Zakaj je za zdravnike ločen plačni steber tako zelo pomemben?
Čeprav se zdravniška stavka preveša že v tretji teden, vlada tako o zdravniških plačah kot o zahtevah sindikata Fides precejšnja zmeda. Javno ne sindikat ne vlada svojih izhodišč ne razkrivata, je pa jasno, da bi zdravniki z izpogajanim ločenim zdravstvenim stebrom močno odskočili od drugih plačnih podskupin v javnem sektorju, ki bi zelo verjetno kmalu podobne pogoje želele še zase.
Najprej beseda o tem, zakaj si zdravniki in zobozdravniki tako goreče prizadevajo za ločen zdravstveni steber. V prvi vrsti je to seveda povezano z višino plače, ki jo lahko dosežejo v javnem sektorju. Do decembra lani so lahko zdravniki napredovali do 57. plačnega razreda v javnem sektorju, po uveljavitvi novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju pa je bil ta strop odpravljen.
Kaj se je zgodilo po odpravi tega stropa, smo obširno pisali v spodnjem članku.
Pričakovano so zdravniki specialisti množično napredovali v višje razrede, kar bo močno vplivalo na njihove osnovne plače in dodatke, ki so vezani nanje. Decembrske plače so jim delodajalci že izplačali, javno dostopnih podatkov o tem pa v portalu plač v javnem sektorju še ni.
Do dogovora o odpravi plačnega stropa, ki je veljal tudi za nekatere druge plačne podskupine, so bile osnovne plače najbolje plačanih zdravnikov recimo primerljive s plačami vodje kabineta predsednika republike, namestnika generalnega sekretarja predsednika republike, predsedniki okrajnih sodišč, vodij nekaterih okrožnih državnih tožilstev, ki se uvrščajo v 57. plačni razred s 4.138 evri bruto osnovne plače.
Nadure so križ in zlata jama zdravnikov
Znano je, da so kljub tej omejitvi najbolje plačani zdravniki zaradi velike količine nadur in dodatkov močno odstopali od drugih plačnih podskupin v javnem sektorju, tudi od najvišjih funkcionarjev, uvrščenih devet plačnih razredov višje. Na spisku petdesetih najbolje plačanih v javnem sektorju je zato bilo mogoče najti večinoma samo zdravnike. Njihove plače so znašale tudi dobrih 14 tisoč evrov bruto.
Nekatere od najvišjih zdravniških plač iz oktobra lani si lahko pogledate v spodnji galeriji.
Povprečne bruto zdravniške plače so po statistiki plač v javnem sektorju začele od drugih odstopati ob začetku pandemije covid-19 leta 2020, covidni dodatki pa so v dveh velikih valovih popolnoma popačili razmerja med najbolje plačanimi podskupinami. Po poročilu o izplačilu dodatkov v javnem sektorju je med epidemijo od marca 2020 do julija 2021 vsak zdravnik v povprečju prejel 15.748 evrov bruto dodatkov, enkrat več, kot so v istem obdobju recimo prejeli policisti.
Po odpravi plačnega stropa se lahko zdravniki, ki napredujejo v naziv višji specialist PPD1, uvrstijo v najvišji 66. plačni razred v javnem sektorju, ki je bil do pred enim letom rezerviran za predsednike države, vlade, parlamenta ter ustavnega in vrhovnega sodišča. S tem se v obstoječem sistemu plač v javnem sektorju nato zdravnikom zapirajo možnosti napredovanja in nadaljnjega višanja plač.
Vlada pristala na ločen plačni steber, zdaj ga zdravniki pričakujejo
Tako nastopi ideja o ločenem zdravstvenem stebru v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Kako si ta steber predstavljajo v Fidesu in vladi, ki je na ta steber v času zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana pred enim letom pristala, a ga nato v dogovorjenih rokih ni vzpostavila, javnosti doslej niso predstavili.
Pred dnevi so na Financah poročali, da bi radi zdravniki plačne razrede v novem stebru vezali na slovensko povprečno plačo, razmerja pa bi se gibala od 1,65-kratnika povprečne plače za zdravnika brez specializacije, kar bi zneslo 3.648 evrov bruto osnovne plače oziroma 1.350 evrov več od današnje izhodiščne plače za 42. plačni razred, ki velja za to skupino zdravnikov, do 3,85-kratnika povprečne plače za starejšega zdravnika specialista, kar bi zneslo 8.512 evrov bruto osnovne plače. Najvišji, 66. plačni razred v javnem sektorju je danes ovrednoten na 5.889 evrov bruto osnovne plače.
Glede na to, da naj v Fidesu ne bi bili pripravljeni na kompromise pri količini dopusta (številni imajo zdaj okoli 55 dni dopusta na leto) in da bi omenjeni zneski veljali za osnovne plače, brez dodatkov, nadur in dežurstev, pričakujemo, da bi se ob uveljavitvi takega dogovora končni prejemki zdravnikov izjemno povečali.
Kaj bi se zgodilo z nadurami, če bi zdravnikom dvignili plače?
Če bi osnovne plače večine slovenskih zdravnikov vezali na 2,5- do 3,5-kratnik povprečne plače, kot naj bi predlagal Fides, in se količina nadur, dodatkov in dopusta ne bi zmanjšala, bi njihovi prejemki glede na povprečno plačo bili celo višji kot v večini najbolj razvitih držav.
Po podatkih OECD so leta 2021 plače zdravnikov v Sloveniji v povprečju dosegale 2,4-kratnik pri zdravnikih splošne medicine in 2,5-kratnik pri specialistih, kar je na primer primerljivo z razmerji na Švedskem, v Španiji, na Finskem, na Danskem, na Češkem v Italiji in na Portugalskem. Slabše plače kot v Sloveniji pa imajo glede na povprečno plačo na Poljskem, v Latviji in na Norveškem.
Bistveno boljše razmerje glede na povprečno plačo pa imajo po podatkih OECD zdravniki v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Švici ter na Madžarskem, kjer specialisti zaslužijo kar 4,7-kratnik povprečne plače.
Za konec pa navajamo še kratek prispevek, ki so ga oktobra 2020 objavili na strani Zdravniške zbornice Slovenije:
Kar zadeva plače, bi bilo nujno, da bi imeli znotraj Avstrije vsi zdravniki vseh usmeritev približno enake plače. Tako na primer dobro utečena praksa hišnega (tj. družinskega) zdravnika, ki ima pogodbo z vsemi zavarovalnicami, lahko računa s prometom približno 300 tisoč evrov na leto, kar pomeni približno 140 tisoč evrov na leto (čistega) dohodka. Vir: AERZTE Steiermark, maj 2022
Prof. dr. Marjan Kordaš
Opomba: Za ta povzetek sem izjemno dolg članek – kar šest strani – seveda skrajšal. Sicer se pa v njem vidi dolgoročna usmeritev avstrijskega zdravstva: izboljšati predvsem kakovost življenja avstrijskih zdravnikov ter jih predvsem na ta način obdržati doma.