SiolNET. Novice Slovenija
5,98

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj je Slovenija v Bruslju ostala praznih rok?

5,98

termometer

Evropski parlament
Tudi v novi sestavi Evropskega parlamenta in Evropske komisije na pomembnejših položajih ne bo Slovenca. Foto: Reuters

Če bi bilo slovensko ime na katerem od vodilnih položajev v Evropski komisiji ali Evropskem parlamentu presenečenje, pa bi bilo verjetnejše med 14 imeni podpredsednikov Evropskega parlamenta. Vendar ga tudi tam ni bilo. Po mnenju strokovnjaka za mednarodne odnose Marka Lovca smo ena redkih držav, ki še ni imela te funkcije, kar je glede na staž nekaterih poslancev presenetljivo.

V Bruslju so nekaj več kot mesec dni po volitvah razdelili večino najpomembnejših položajev. Za predsednico Evropske komisije so predlagali Nemko iz Evropske ljudske stranke (EPP) Ursulo von der Leyen, Evropski parlament bo po uspehu v drugem krogu glasovanja vodil italijanski socialdemokrat David Sassoli, pomembna položaja pa so dobili tudi Belgijec Charles Michel, ki bo predsednik Evropskega sveta, Francozinja Christine Lagarde, ki bo predsednica ECB, in Španec Josep Borrell, ki bo visoki zunanjepolitični predstavnik.

In Slovenija? Po 15 letih članstva in treh izpeljanih evropskih volitvah je tudi tokrat ostala brez vidnejšega položaja. Nobenega od osmih evroposlancev ni niti med 14 podpredsedniki Evropskega parlamenta.

"Smo ena redkih držav, ki še ni imela podpredsednika EP."

"Znotraj evropskih političnih skupin pomembno vlogo igrajo države, ki prispevajo več poslancev, običajno so to večje države," meni strokovnjak za mednarodne odnose Marko Lovec. "Znotraj evropskih političnih skupin pomembno vlogo igrajo države, ki prispevajo več poslancev, običajno so to večje države," meni strokovnjak za mednarodne odnose Marko Lovec. Foto: FDV "Mislim da smo ena izmed redkih držav članic, ki doslej te funkcije še ni imela, kar je glede na staž nekaterih naših poslancev in vlogo njihovih političnih skupin presenetljivo," pojasnjuje strokovnjak za mednarodne odnose s Fakultete za družbene vede Marko Lovec in dodaja, da so v igri še druge pomembne funkcije, kot so podpredsedniki Evropske komisije in predsedniki odborov.

Dve državi, ki sta vstopili skupaj s Slovenijo, dobili podpredsednika

Med 14 izvoljenimi podpredsedniki, ki po potrebi nadomeščajo predsednika in lahko vodijo plenarna zasedanja, so trije Nemci, Madžara in Čeha, po enega člana pa imajo Irci, Portugalci, Avstrijci, Finci, Grki in Italijani. Dodajmo, da so Čehi in Madžari v Evropsko unijo vstopili skupaj s Slovenijo.

"Slovenija je mala država in ima osem poslancev. Znotraj Evropskih političnih skupin pomembnejšo vlogo igrajo države, ki prispevajo več poslancev, običajno so to večje države. Vseh naših osem poslancev spada v tri politične skupine, ki so del nove evropske koalicije. Vendar pa je kontinuiteta samo pri slovenskih poslancih iz EPP in S&D," dodaja Lovec.

Ob tem se Lovec sprašuje, ali bi se koalicija na primer zavzela za Slovenca iz vrst EPP, glede na to, da so v Sloveniji člani EPP v opoziciji.

Vloga podpredsednikov v Evropskem parlamentu:

Podpredsedniki nadomeščajo predsednika, ki vodi plenarne razprave, in imajo proceduralne pristojnosti. Kot telo odločajo tudi o upravljavskih zadevah, kot so finance, zaposlitve ipd. Trije izmed njih imajo posebne pravice, povezane s pogajanji Evropsko komisijo in Evropskim svetom v zakonodajnem postopku (t. i. med-institucionalni trialog).

Je bila v igri tudi Fajonova? "Presenetilo me je."

V igri med celodnevnim iskanjem predsednika Evropskega parlamenta se je v enem od belgijskih medijev pojavilo tudi ime Tanje Fajon (v Evropskem parlamentu je članica S&D), kamor naj bi jo predlagali predstavniki vladne delegacije v Bruslju. Na Twitterju je njeno ime oziroma kandidaturo omenil tudi državni sekretar v kabinetu Marjana Šarca Igor Mally.

Fajon twitter Foto: Twitter

"Presenetilo me je. Kasneje so se mi opravičili, saj me o tem niso obvestili oziroma vprašali. Smo v obdobju, ko je veliko ugibanj, prerivanj in iskanja kompromisov za imenovanja na položaje v institucijah EU," je za Siol.net dejala Fajonova. Na vprašanje, kako resna je bila ponudba, je odgovorila, da ne ve.

Vzhodna Evropa brez pomembnih položajev: Evropa dveh hitrosti

Širše gledano je brez pomembnih položajev ostala praktično celotna Vzhodna Evropa in tudi del Srednje Evrope. "Oblikovala se je neke vrste Evropa dveh hitrosti. Krivi pa smo večinoma sami: višegrajske države so se samoizolirale s konfliktno politiko nasprotovanja Timmermansu, Slovenija in Hrvaška z bilateralnim sporom," je prepričan Lovec.

Šarcu uspelo ustaviti Plenkovića

Ime hrvaškega premierja Andreja Plenkovića se je povezovalo z vrhom Evropske komisije. Ime hrvaškega premierja Andreja Plenkovića se je povezovalo z vrhom Evropske komisije. Foto: Reuters Prav iz naslova slovensko-hrvaškega arbitražnega spora je Slovenija dosegla edino "zmago". Kot smo že pisali v analizi, je teža naše države in njen vpliv bolj ali manj enaka nič, glavni cilj premierja Marjana Šarca pa je bila zaustavitev scenarija, po katerem bi Evropsko komisijo prevzel hrvaški premier Andrej Plenković, ki so ga predlagali voditelji držav Višegrajske skupine, Irske, Latvije, Bolgarije in Hrvaške.

Še vedno pa je aktualno vprašanje, koga bo Slovenija poslala v Bruselj kot evropskega komisarja. Šarec je v zadnjih dneh omenjal, da si Slovenija želi resor za širitev, o imenih pa še ni želel govoriti.

Ursula von der Leyen Novice Kdo je Šarcu pomagal ustaviti Plenkovića #analiza

Bratuškova je bila v igri za podpredsednico, vendar ...

V zadnjih sestavi je bila komisarka Violeta Bulc, ki je vodila prometni resor. Pred njo je bila kandidatka takratna premierka Alenka Bratušek, ki se ji je obetal komisarski stolček za energetiko in še podpredsedniški položaj v Evropski komisiji, vendar je pogorela na zaslišanju in umaknila kandidaturo.

 

Odbori, v katerih bodo sedeli slovenski evroposlanci:

Zunanje zadeve:
- Tanja Fajon
- Klemen Grošelj
- Milan Zver (nadomestni član)

Kmetijstvo in razvoj podeželja:
- Franc Bogovič (nadomestni član)

Kultura in izobraževanje:
- Milan Zver
- Irena Joveva

Zaposlovanje in socialne zadeve:
- Romana Tomc
- Milan Brglez

Okolje, javno zdravje in varnost hrane:
- Ljudmila Novak
- Irena Joveva (nadomestna članica)
- Milan Brglez (nadomestni član)

Notranji trg in varstvo potrošnikov:
- Romana Tomc (nadomestna članica)

Državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve:
- Tanja Fajon (nadomestna članica)

Regionalni razvoj:
-
Franc Bogovič

Promet in turizem:
-
Ljudmila Novak (nadomestna članica)

Komentarji

31

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • gtr-al / 04.07.2019. ob 16:18 +22 - 1

    Šarec zaustavil Plenkovića ??? Pa kdo se dela norca. Šarec ni imel nobenega vpliva. Zaustavil ga je Macron, res pa je to tudi v našem interesu.Komisar za širitev ??? Macron je odkrito dejal, da dokler se EU ne konsolidira, ni širitve. Torej bo tudi ta resor bolj za okras. !!! Sicer pa Violeta je imela prometni resor. Pa kaj?? Hrvati so dobili v veliki meri plačan Pelješki most. Mi pa drobtinice

    +22 - 1
  • Koleraba / 04.07.2019. ob 17:52 +10 - 3

    V:Zakaj je Slovenija v Bruslju ostala praznik rok? O: ker ima skrajno nesposobne politike. Vsaka nadaljna debata je za možganske imputirance.

    +10 - 3
  • Logik_49 / 04.07.2019. ob 16:51 +12 - 5

    Dejstvo je, da je Plenkoviću uspelo umakniti socialista Fransa Timmermansa. To je tudi bil razlog, da ga je nekaj držav kandidiralo, njegova kandidatura je torej bila le krinka, da se je znebil Timmermansa, v čemer je tudi uspel.

    +12 - 5
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin