SiolNET. Novice Svet
0,83

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Predsednik Evropskega parlamenta postal Italijan David Sassoli

0,83

termometer

Evropski parlament
Foto: Reuters

Evropski parlament bo v prvi polovici petletnega mandata vodil David Sassoli iz politične skupine socialdemokratov. V drugem krogu glasovanja je dobil potrebno absolutno večino, podprlo ga je 345 evropskih poslancev.

David Sassoli Foto: Reuters 63-letni Italijan je član politične skupine socialistov in demokratov (S&D), prihaja iz vrst italijanske Demokratske stranke, evropski poslanec pa je od leta 2009. V prejšnjem mandatu je bil eden od podpredsednikov Evropskega parlamenta.

Sassoli je doslej v Evropskem parlamentu med drugim deloval na področju prometa in turizma. V prvem mandatu je sodeloval v delegacijah za odnose z Izraelom in vseafriškim parlamentom, v minulem mandatu pa v stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija, je razvidno s spletne strani Evropskega parlamenta.

Ves pretekli mandat je bil podpredsednik Evropskega parlamenta, pri čemer je bil leta 2014 na to mesto izvoljen z visoko podporo, dobil je 393 glasov.

Italijan Sassoli je bil rojen 30. maja 1956 v Firencah. Preden je vstopil v politiko, je delal v novinarstvu, na seznam poklicnih novinarjev se je vpisal leta 1986. Sprva je bil kot časopisni in agencijski novinar precej neznan, kariero pa si je začel resneje graditi v rimski pisarni časnika Il Giorno, kjer je sedem let spremljal notranjepolitično in drugo aktualno dogajanje.

Poleg Sassolija, so bili še kandidati Nemka Ska Keller (Zeleni/EFA), češki poslanec Jan Zahradil, ki je bil kandidat politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), in španska evropska poslanka Sira Rego, ki je bila kandidatka Evropske levice (GUE/NGL).

Pred glasovanjem je potekala predstavitev kandidatov.

 

 

Sassoli je v drugem krogu glasovanja dobil absolutno večino. Sassoli je v drugem krogu glasovanja dobil absolutno večino. Foto: Reuters

Tajne volitve, ki potekajo s papirnatimi glasovnicami

Vlogo Evropskega parlamenta je treba okrepiti, k temu pa lahko poslanci prispevajo tudi s tem, da danes izvolijo predsednika, ki bo utelešal duh te institucije; EU je danes pomembnejša kot kdajkoli prej, je poudarila kandidatka Kellerjeva.

Med kandidati je bila tudi Nemka Ska Keller. Med kandidati je bila tudi Nemka Ska Keller. Foto: Reuters

Več Evrope po njenem narekujejo tudi izzivi, kot so podnebne spremembe in zmanjševanje velikih socialnih razlik. Nesprejemljivo je, da je predsedniško mesto v Evropskem parlamentu predmet pogajanj za zaprtimi vrati, je dejala Kellerjeva, ki je med kandidati požela najdaljši aplavz v dvorani.

Za močnejšo Evropo je nujno medsebojno zaupanje med institucijami, pa je poudaril Sassoli. Dejal je, da bo storil vse za to, da bodo države in druge institucije spoštovale Evropski parlament, ki mora postati močnejši.

Italijanski poslanec David Sissoli. Italijanski poslanec David Sissoli. Foto: Reuters

Po njegovem mnenju je namreč Evropa lahko močnejša le, če ima močnejši parlament, zato so pred evropskimi poslanci in celotno Unijo pomembne preizkušnje, ki jih je mogoče nasloviti le, če bodo združeni v različnosti.

Kako ponovno vzpostaviti zaupanje v Evropski parlament, ki mora postati učinkovitejši in strateško usmerjen v prihodnost, pa je eden glavnih izzivov po prepričanju Zahradila. Po njegovem mnenju je treba vzpostaviti ravnotežje med evropsko in nacionalnimi politikami, pa tudi med evropskimi institucijami. Pri tem je izpostavil, da je edini kandidat iz novih članic EU, pa tudi držav izven evroobmočja, ki se je potegoval za enega od vodilnih položajev v Uniji.

EU se ne bi smela zavzemati za interese multinacionalk in lobijev, pa je poudarila Regova je v svojem govoru povedala, da bi se zavzemala za interese delavcev ter delovala proti izkoriščanju in fašizmu. Pozvala je k ustanovitvi posebnega odbora za podnebne spremembe, opozorila je tudi na begunsko krizo v Sredozemlju in dodala, da bi morali biti tisti, ki rešujejo begunce, zaščiteni.

Regova je v svojem govoru opozorila na begunsko krizo. Regova je v svojem govoru opozorila na begunsko krizo. Foto: Reuters

Volitve predsednika so tajne in za razliko od običajnega elektronskega glasovanja potekajo s papirnatimi glasovnicami.

Evropski parlament naj bi danes in v četrtek izvolil tudi 14 podpredsednikov parlamenta in pet kvestorjev ter določil sestavo odborov.

Vrh EU Novice Vrh EU: po 18 urah brez dogovora #video

Komentarji

2

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • amarita / 03.07.2019. ob 14:15 +4 - 1

    haha,spet en talijan...ta bo postavil meje do boke kotorske ne samo istra in dalmacija!!!

    +4 - 1
  • Logik_49 / 03.07.2019. ob 14:43 +2 - 1

    Hm, kot bi bila ta funkcija rezervirana za italijane

    +2 - 1
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin