Ponedeljek, 18. 8. 2014, 15.48
4 leta, 3 mesece
Zakaj je biti župan tako mamljivo?
Petega oktobra se bomo znova podali na volišča, tokrat bomo volili župane v 212 občinah, letos prvič tudi v občini Ankaran. Ponovno kandidaturo za župana so že napovedali župani Ljubljane, Maribora, Ptuja, Kranja, Nove Gorice, Murske Sobote in Slovenj Gradca.
Celoten strošek izvedbe volitev bo po izračunih notranjega ministrstva presegel pet milijonov evrov, pokriti pa ga morajo občine same. Roki za volilna opravila so začeli teči 21. julija, do 5. septembra pa imajo kandidati čas za vlaganje kandidatur.
Nekdanje župane slovenskih občin smo vprašali, kaj jih je takrat premamilo, da so se odločili za kandidaturo na lokalnih volitvah, in kaj je ključ do uspeha. Večina je v županovanju videla priložnost za uresničitev svojih idej, nihče pa – vsaj tako trdijo sami – se ni v županske vode podal zaradi plače.
"Začutila sem priložnost, da spremenim zadeve, ki niso bile v redu. Na lokalni ravni je prisotnega veliko več kreativnega kot političnega naboja. Večina županskih kandidatov se na volitve podaja s funkcij lokalnih društev, kjer so okolju že poznani," razloži ter doda, da ključ do uspeha vidi v realnih obljubah in bližini ljudem.
Po mnenju Zalokar Oražmove je za uspešnega župana najpomembnejši ustrezen odnos do meščanov, ki jih ima rad. "Ljudskost mora imeti župan v sebi, šele nato pridejo na vrsto organizacijske sposobnosti," je prepričana zdajšnja direktorica domžalskega Kulturnega doma France Bernik, ki se strinja, da imamo v Sloveniji kar precej takšnih županov.
"Slovenci so danes bistveno bolj zadovoljni z lokalnimi kot državnimi politiki," doda. Kaj pa županska plača? "Kdor gre zaradi tega v županovanje, bo razočaran. Če plačo razdeliš na vložene ure dela, dobiš slabo urno postavko."
"Denar, namenjen moji plači, bom daroval za letovanje otrok in tistim, ki si ne morejo privoščiti toplih obrokov," pravi Zanoškar.
Čeprav je politik, je Zanoškar prepričan, da profilu dobrega župana najbolj ustreza menedžer. "Župan mora politično delovati zgolj pri delu s svetniki, da skupaj dosežejo konsenz pri programu in viziji občine, vse preostalo pa zahteva menedžerske sposobnosti."
"Župan mora biti predvsem človek, ki razume ljudi. Manj je pomembno, da so asfaltirane vse občinske ceste in po mestnem središču položeni lepi tlaki. Ljudje morajo imeti tisto, kar potrebujejo," profil župana opisuje Simšičeva. Pravi, da ji v svojem mandatu vseh cestnih lukenj ni uspelo zakrpati, "a Ljubljančani so bili srečnejši, kot so zdaj".
Za izvolitev so po besedah Simšičeve odločilni namen kandidature, preteklo delo in vera v uspeh. Simšičeva si je delo po koncu mandata poiskala med nevladnimi organizacijami, kjer uživa.
"Takrat smo si predstavljali, da bomo z dobrim delom stanje v občini lahko izboljšali ter imeli vpliv na procese v gospodarstvu, kulturi in izobraževanju. Zakon o lokalni samoupravi, ki z manjšimi popravki velja še danes, večjim občinam povzroča škodo. Vse občine, z izjemo Ljubljane, so vržene v isti koš. Funkcija župana zato nikakor ni tako mamljiva, kot si jo večina predstavlja. Glede na postavljene položaje, ki jih ima mesto, je funkcija župana skorajda brezpredmetna," je kritičen Križman, ki se je po koncu mandata znova zaposlil kot profesor na mariborski univerzi.
Na vprašanje, kakšen profil strokovnjaka najbolj ustreza funkciji župana, Križman odgovarja: "Tako kot so danes postavljene zadeve, je čisto vseeno, kakšne sposobnosti ima župan. Večjih premikov tako ali tako ne more narediti." Križman sicer pravi, da imajo župani še največ pristojnosti na komunalnem področju. Tu ni toliko koristen menedžer, temveč nekdo, ki pozna prostorsko, energetsko in cestno problematiko.