Četrtek, 8. 8. 2019, 12.33
4 leta, 8 mesecev
Prelomna sodba: Sovražni govor je tudi takrat, ko javni red in mir nista ogrožena
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,34
38
Pri današnji odločitvi vrhovnih sodnikov gre za precedenčno stališče v razsojanju o sovražnem govoru.
Vrhovno sodišče je v primeru sovražnega govora proti Romom odločilo, da gre pri javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti za kaznivo dejanje tako v primerih, ki lahko ogrozijo javni red in mir, kot tudi v primerih groženj, zmerjanja in žalitev. Gre za precedenčno stališče v razsojanju o sovražnem govoru.
Gre za sodbo v primeru sovražnega govora proti Romom. Obtoženi je februarja 2011 pod prispevek na spletni strani Radia Krka zapisal sovražen komentar. V zapisu beseda grožnja ni izrecno uporabljena, vendar vsebina napotuje na uporabo orožja zoper romsko skupnost, v povezavi z glasbeno željo, v kateri se pevec sprašuje, kam so odšli vsi Romi.
Sodišče prve stopnje je v začetku leta 2013 izreklo obsodilno sodbo, obtoženca je obsodilo na pogojno kazen enega meseca zapora s preizkusno dobo enega leta. Obramba se je na sodbo pritožila, pritožbi pa je višje sodišče ugodilo in obtoženca oprostilo obtožbe.
Višji sodniki so namreč sovražni govor po poročanju Dnevnika tolmačili na način, ki je bil v preteklosti večkrat uporabljen, in sicer, da zapis ni predstavljal kaznivega dejanja, saj da spremenjeni in razširjeni 297. člen kazenskega zakonika pomeni, da je kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti le tisto dejanje, ki lahko glede na konkretne okoliščine ogrozi ali moti javni red in mir.
Sodba predstavlja precedenčno in jasno stališče
Vrhovno tožilstvo je pet let kasneje podalo zahtevo za varstvo zakonitosti, vrhovno sodišče pa mu je pritrdilo. Za obtoženega sodba ne spreminja ničesar, saj pravnomočnosti oprostilne sodbe ni mogoče več preklicati, piše časnik. Gre za pomembno odločitev pri vprašanju tolmačenja sovražnega govora, sodba vrhovnega sodišča pa tako predstavlja precedenčno in jasno stališče.
Na pravosodnem ministrstvu odločitev vrhovnih sodnikov v omenjeni zadevi pozdravljajo.
"Vrhovno sodišče besedilo prvega odstavka 297. člena kazenskega zakonika razlaga tako, da v primerih, ko je bilo dejanje storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, če so podani ostali zakonski znaki za obstoj kaznivega dejanja, ni treba, da bi zaradi takega storilčevega ravnanja prišlo tudi do potencialnega ogrožanja javnega reda in miru," so danes sporočili z vrhovnega sodišča.
Pregon ne varuje le javnega reda in miru, temveč tudi človekovo dostojanstvo
Zapis, ki je eden od številnih, ki so v tistem času spodbujali k uporabi orožja proti Romom, "po vsebini pomeni grožnjo per se", so zapisali na vrhovnem sodišču. Obtoženčev komentar po njihovih navedbah vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja, zato ni treba, da bi bil izpolnjen dodatni pogoj, da bi ravnanje storilca privedlo do potencialne nevarnosti ogrožanja ali motenja javnega reda in miru.
Po odločitvi vrhovnega sodišča torej ni nujno, "da bi zaradi storilčevega ravnanja do neposredne ogrozitve javnega reda in miru dejansko tudi prišlo, ampak je dovolj, da je dejanje sposobno povzročiti konkretno nevarnost, ki se kaže v ogrozitvi varovane dobrine", so zapisali.
Pregon kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ne varuje le javnega reda in miru, temveč tudi človekovo dostojanstvo, ki ima v demokratični družbi poseben pomen. V sporočilu za javnost je vrhovno sodišče še dodalo, da je romski skupnosti ustavno zagotovljeno dodatno varstvo in s tem pozitivna diskriminacija, kar je glede na zgodovinsko izkušnjo te skupnosti tudi razumljivo.
Na pravosodnem ministrstvu odločitev vrhovnih sodnikov pozdravljajo
Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da odločitev vrhovnega sodišča pozdravljajo. "Ministrstvo za pravosodje vseskozi poudarja vlogo sodišč pri razlagi zakonov. Primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v odločanju v podobnih primerih, pri čemer lahko vzpostavitev in poznavanje sodne prakse proces ugotavljanja prava olajša," so sporočili prek družbenega omrežja Twitter.
"Zavedamo se vedno večje problematike sovražnega govora, saj ima izjemno negativen vpliv na družbo in družbeni diskurz," so dodali na pravosodnem ministrstvu. Spomnili so, da so pristojna telesa Sveta Evrope opozorila na "težave z razumevanjem pravne tematike, ki se nanaša na sovražni govor, in težave z družbenim odzivom na pojav širjenja sovraštva". Na vrhovnem državnem tožilstvu sodbo še proučujejo. Stališče o sodbi bo zavzel kolegij oddelka za kazenske zadeve na vrhovnem državnem tožilstvu.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je sodbo medtem ocenil kot "pomemben preobrat v sodni praksi na področju pregona najhujših oblik sovražnega govora". Spomnil je, da kazenski pregon sovražnega govora upada kljub temu, da ga je v javnosti vedno več. Sodba je po njegovih besedah potrdila neustrezno razlago kazenskega zakonika.
"Pomeni smernico, kako kazenske določbe pravilno razlagati. Konkretno je potrdila, da je kazniv že govor oziroma zapis, ki sam po sebi predstavlja grožnjo, zmerjanje ali žalitev. Sploh ni treba, da je ob tem podana kakršnakoli nevarnost za javni red in mir, kot je to doslej zahtevalo tožilstvo," je dodal Lobnik.
38