Nedelja, 1. 9. 2019, 9.41
5 let, 2 meseca
Vrhovno državno tožilstvo v celoti zadovoljno s sodbo glede sovražnega govora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,62
4
Vrhovno državno tožilstvo je na kolegiju kazenskega oddelka pred dnevi analiziralo julijsko sodbo Vrhovnega sodišča RS glede sovražnega govora in ugotovilo, da je bilo v svoji zahtevi za varstvo zakonitosti v celoti uspešno. Kolegij je sprejel tudi sklep, da je treba sprejeta stališča razlagati v skladu z napotili vrhovnega sodišča.
Vrhovno sodišče je v sodbi s 4. julija, ki je bila javno objavljena v začetku avgusta, odločilo, da pri kaznivem dejanju javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ni nujno, da pride tudi do potencialnega ogrožanja javnega reda in miru.
Pri pregonu sovražnega govora ne gre le za varovanje javnega reda
Sodišča so do zdaj pri obravnavi pogosto sovražni govor tolmačila na način, da spremenjeni in razširjeni 297. člen kazenskega zakonika pomeni, da je kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti le tisto dejanje, ki lahko glede na konkretne okoliščine ogrozi ali moti javni red in mir. Tako je odločitev vrhovnega sodišča v primeru sovražnega govora precedenčna.
Do sodbe vrhovnih sodnikov je prišlo na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS v primeru sovražnega govora proti Romom. Oseba je februarja 2011 pod prispevek na spletni strani Radia Krka zapisala sovražen komentar, v katerem beseda grožnja ni bila izrecno uporabljena, vendar je vsebina napotovala na uporabo orožja zoper romsko skupnost, v povezavi z glasbeno željo, v kateri se pevec sprašuje, kam so odšli vsi Romi.
Vrhovno državno tožilstvo ugotavlja, da sodba vsem pravosodnim organom nalaga, da morajo ovrednotiti dejstva, ki pojasnjujejo možnost nastanka ogrozitve javnega reda in miru. To ovrednotenje dejstev se nanaša predvsem na argumentiranje okoliščin, ki bi lahko vplivale na ogrožanje javnega reda in miru s spodbujanjem in opogumljanjem druge osebe k izražanju sovraštva, podcenjevalnega oziroma zaničevalnega odnosa, ali celo k fizičnemu nasilju.
Kot so po seji kolegija kazenskega oddelka, ki je potekala 23. avgusta, sporočili z vrhovnega državnega tožilstva, našteta dejanja v omenjenem primeru pomenijo latentno grožnjo, saj pri pripadnikih večinske skupnosti povzročajo vznemirjenost in nelagodje v odnosu do pripadnikov manjšinske skupnosti, kar v končni posledici lahko privede do kršitve javnega reda in miru.
Kolegij kazenskega oddelka se je seznanil z novo usmeritvijo sodne prakse in razpravljal o umestitvi sodbe v okvir dosedanjih prizadevanj za boj proti sovražnemu govoru na vseh področjih, izhajajoč pri tem iz nujnosti svobode govora, ki vključuje toleranco do različnih mnenj, ne pa tudi do ščuvanja k nasilju ali celo pozivov k smrti.
"Upoštevati je namreč treba, da je Vrhovno sodišče RS posebej poudarilo, da pri pregonu sovražnega govora ne gre le za varovanje javnega reda in miru, pač pa tudi za varstvo človekovega dostojanstva," so izpostavili na vrhovnem državnem tožilstvu.
4