Četrtek, 21. 7. 2022, 6.34
1 leto, 9 mesecev
Pred gasilci je pestra noč: še pred mrakom zagorelo v bližini Cerja #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
79
Razmere na Krasu so se nekoliko umirile, veter je pojenjal. Ponoči bo območje nadzorovalo 500 gasilcev iz šestih regij. Gasilci so naselja uspeli obvarovati pred ognjenimi zublji, evakuirani prebivalci pa so se zato lahko vrnili in bodo noč preživeli v domačih posteljah. Po zadnjih informacijah Civilne zaščite Severne primorske pa je še pred mrakom zagorelo v bližini Cerja. Ogenj in dim sta vidna tudi na strani proti Italiji, še vedno pa je aktivna tudi požarna linija proti Trstelju.
Po zadnjih informacijah Civilne zaščite severna Primorska se gasilci na Krasu še vedno borijo s tremi večjimi požarišči pri Novi vasi, pri Vojščici in na liniji med Cerjem in Trsteljem. Tu imajo tudi izdatno pomoč iz zraka, saj se je helikopterjem in letalu Pilatus slovenske vojske in helikopterju slovenske policije, pozno popoldan znova pridružilo letalo za gašenje in slovaški helikopter.
Glavna naloga vseh sil je zadržati požarno linijo pred cesto Temnica - Renče.
Letalska policijska enota že četrti dan pomaga 🚒 v boju s 🔥 na Krasu. Razmere so vsak dan bolj zahtevne. Novega 🚁 z vzdevkom Julka praktično ne ugašamo. pic.twitter.com/BGz7I70527
— policija_si (@policija_si) July 21, 2022
Evakuirani prebivalci se lahko vrnejo domov
Preklicana je evakuacija prebivalcev treh vasi iz občine Miren Kostanjevica: Vojščica, Temnica in Novelo. Razmere so se toliko umirile, da bo lahko nekaj več kot 400 krajanov noč preživelo doma, so sporočili s civilne zaščite.
Popoldne je tiste, ki so del dneva preživeli v telovadnici v Komnu, obiskal župan občine Miren Kostanjevica Mauricij Humar. Kot je povedal, je bilo ljudem nudeno dostojno začasno prebivališče.
Ogenj od Kostanjevice oddaljen le še 200 metrov
Sicer se je ogenj Kostanjevici na Krasu, kjer je štab operacije, medtem približal na okoli 200 metrov. Območje bodo varovali s pehotnimi silami in helikopterji, usposobljeni gasilci ocenjujejo, da so razmere s takšno taktiko obvladljive, je dodal Humar.
Po besedah poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Šestana gasilci skušajo preprečiti tudi, da bi se požar razširil do Trstelja. Ob tem se v čudnih okoliščinah pojavlja kar nekaj nepredvidljivih požarov, za katere je težko oceniti, ali nastajajo zaradi preskokov požara ali česa drugega, je dejal v izjavi za STA.
Šarec: Gašenje iz zraka je zaradi slabe vidljivosti izjemno težko
Kot je pojasnil minister za obrambo Marjan Šarec, pri gašenju požara še vedno pomagajo trije helikopterji Slovenske vojske (SV), policijski helikopter in letalo SV, pa tudi hrvaški helikopter. Po njegovih zadnjih informacijah naj bil znova na voljo tudi hrvaški kanader. Zadnji je pomagal že dopoldne, nato pa se je zaradi nevarnih razmer umaknil.
Minister @sarecmarjan: Gašenje iz zraka je izredno težko, kajti vidljivost je slaba. Odlično delo opravljajo tako naši piloti kot tudi koordinatorji letov, ki usmerjajo helikopterje oz. letali, kajti obstaja velika nevarnost trka. pic.twitter.com/MHwHWM4n3a
— Ministrstvo za obrambo RS (@MO_RS) July 21, 2022
Letalska enota 15. polka vojaškega letalstva je s helikopterji in letalom v petih dneh odvrgla skupaj približno 900 tisoč litrov vode, pri tem pa so leteli 93 ur, so objavili na spletni strani Slovenske vojske.
Na italijanski strani razmere stabilne, odprli tudi avtocesto
Položaj na požarišču na italijanskem Krasu je stabilen, gasilci in prostovoljci civilne zaščite so s skupnimi močmi zaustavili nadaljnje širjenje ognja, je danes dejal pristojni v deželni vladi Furlanije - Julijske Krajine za civilno zaščito Riccardo Riccardi. Popoldne so v obe smeri odprli avtocesto Trst - Benetke.
Riccardi je po poročanju Primorskega dnevnika dejal, da zdaj gasilci in prostovoljci vse svoje moči usmerjajo v omejevanje požara.
Pri gašenju na italijanski strani meje iz zraka pomagajo trije helikopterji in kanader, medtem ko je moral drugi kanader zaradi okvare v popravilo, vendar naj bil kmalu spet na razpolago.
Požar je najbolj ogrozil vas Jamlje, kjer je se v sredo povsem približal hišam, nekatere tudi poškodoval, a so jih gasilci obvarovali pred požigom. Prebivalci se sicer še ne morejo vrniti v Jamlje, a nihče ni poškodovan, dodaja Primorski dnevnik. Na italijanski strani je požar terjal prvo smrtno žrtev. Na prostovoljko in koordinatorico civilne zaščite se je med preverjanjem požarišča prevrnilo pogorelo drevo.
Z ognjem na slovenski strani se bori več kot tisoč gasilcev
Potem ko je bilo ponoči in zjutraj stanje požarišč umirjeno, se zdaj razmere na območju požarov spet zaostrujejo. V treh kraških vaseh so se oglasile sirene za evakuacijo, od koder so evakuirali nekaj več kot 400 ljudi, in sicer iz Temnice, Vojščice in Novela. Zbirno mesto za prebivalce teh treh vasi je telovadnica v Komnu. Največ skrbi gasilcem povzroča požar pri Klaričih. Na terenu je že več kot tisoč gasilcev iz šestih gasilskih regij, so sporočili iz regijskega štaba Civilne zaščite (CZ).
Položaj na Krasu je še naprej zelo zahteven. Ognjeni zublji so se znova dvignili na območju proti Cerju. V zraku sta tudi dve letali: hrvaški canadiar in pilatus slovenske vojske. Ob tem gasilcem pomagajo tudi helikopterji slovenske vojske in policije ter avstrijski. Slovaški je še na poti. Posredovanje iz zraka otežuje gost dim, ki se zadržuje nad požariščem. Pristojne službe rešujejo tudi živino, poroča Civilna zaščita Severne Primorske.
Z Ministrstva za zdravje so sporočili, da je bil zaradi izrednih razmer na Krasu pri gašenju aktiviran tudi helikopter nujne medicinske pomoči iz baze Maribor.
To so fotografije gasilcev, ki so se v noči s srede na četrtek borili z ognjenimi zublji in skrbeli, da se požar ni nenadzorovano širil. Trenutno se z ognjem bori 1.100 ljudi, od tega je tisoč gasilcev, na pomoč je prišlo še devet gasilcev s Hrvaške.
"Sklepi o vzrokih požara so trenutno preuranjeni"
"Sklepi o vzrokih petkovega in nedeljskega požara so trenutno preuranjeni. Ko bodo razmere dovolj varne za vse sodelujoče, saj je bilo v vseh dneh gašenja mogoče zaznati tudi večje število detonacij neeksplodiranih ubojnih sredstev iz I. svetovne vojne, bomo v smislu kriminalističnotehničnih postopkov opravili oglede požarišč in iskali dejanske vzroke požarov," nam je na vprašanje, ali je bil morda na Krasu na delu požigalec, kot je mogoče slišati neuradno, odgovorila policija.
Požar na Kremenjaku gasi do sedaj aktiviranih 50 gasilskih enot in 400 gasilcev. Številke še naraščajo. pic.twitter.com/knTrG7VCKQ
— Ministrstvo za obrambo RS (@MO_RS) July 21, 2022
Razmere se znova zaostrujejo, požar že presega dva tisoč hektarov
Požar po prvih ocenah že presega velikost dva tisoč hektarov, je povedal poveljnik CZ Srečko Šestan.
Upravljavec avtoceste se je dopoldne po poročanju Il Piccola odločil, da avtocesto Trst–Benetke odprejo v smeri iz Benetk proti Trstu. V nasprotni smeri ostaja zaprta med Sesljanom in Redipuljo.
Zaprta ostaja tudi železniška proga, a italijanske železnice zagotavljajo nadomestni prevoz, med drugim po morju. Strokovnjaki medtem še ugotavljajo, kakšno škodo je požar povzročil na železniški infrastrukturi.
Helikopter Mi-8 MTV iz sastava #PPNOS #HV pomaže gasiti požar na području Renškog Vrha u Sloveniji. Drugi dan zaredom protupožarne zračne snage sudjeluju u gašenju požara u susjednoj 🇸🇮 Hvala našim pilotima, tehničarima i vatrogascima.
— MORH/MoD Croatia (@MORH_OSRH) July 21, 2022
🇭🇷🤝🇸🇮 pic.twitter.com/Pc7EOpvodG
V Slovenski Istri prazni tudi zbiralniki vode, namenjeni kmetijstvu
Kmetijska zadruga Agraria odkupi večino sadja in zelenjave v slovenski Istri, nekaj pridela tudi na lastnem posestvu Purissima pri Ankaranu. Tam ima lastne zbiralnike vode, ki se polnijo z deževnico, saj v Slovenski Istri ni omembe vrednih izvirov.
"Ker že od lani ni bilo poštenih padavin, smo tudi mi s temi zajetji zelo na koncu," je povedala vodja proizvodnje v Agrarii Patricija Pirnat. V zadrugi ocenjujejo, da bodo lahko zdržali do 15. avgusta.
Člani zadruge bodo morali na svojih zemljiščih končati proizvodnjo najmanj dva tedna prezgodaj; pridelka bo izjemno malo, stroški na enoto proizvoda izredno visoki in nastala bo zelo velika škoda, napoveduje Pirnatova. Razmere pri zasebnih pridelovalcih opisuje tako: "Vode je nekaj malega, kolikor je je ostalo po kanalih. Kmetje zalivajo minimalno, toliko da ohranjajo rastline pri življenju."
Še hujša težava je po njenih besedah to, da "v tem obdobju kmetje na Obali zastavljajo proizvodnjo za jesen, zimo in pomlad. Zdaj je čas sajenja kapusnic, radiča, pora ... Če v doglednem času ne bo dežja, v tem obdobju pridelkov ne bo".
Razmere dodatno otežuje veter, ki še bolj suši zemljo. Za oceno škode je še prezgodaj, bo pa mogoče to storiti v kratkem, je dejala.
Patricija Pirnat izpostavlja, da je jezna, ko v teh dneh posluša očitke, da v Istri ne znajo izkoristiti nepovratnih sredstev, ki jih za ureditev namakanja razpisuje država. Kot pravi, že več kot deset let neuspešno opozarjajo pristojne, da so razpisi sestavljeni tako, da kmetje v Istri ne izpolnjujejo pogojev.
"Zaradi majhnosti, zaradi posebnosti in zaradi direktiv in zahtev, ki jih ima vsak resor zase. Ali je to infrastruktura ali okolje ali Natura 2000 ali ne vem, kaj še vse." To je po mnenju vodje proizvodnje v zadrugi razlog, zaradi katerega je istrsko kmetijstvo neučinkovito pri namakanju, pri vlaganju v opremo in rastlinjake ter v pripravah na podnebne spremembe.
Eksplozij na območju požara ne štejejo več
Požar na goriškem Krasu je povzročil številne eksplozije neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS), ostankov iz prve svetovne vojne na tem območju. Kot je za STA povedal poveljnik državne enote za varstvo pred NUS Darko Zonjič, eksplozij niti ne štejejo več, pač pa označujejo le eksplozije ob cestah, da si jih bodo pozneje ogledali.
"Tudi ponoči je bilo kar nekaj eksplozij, saj so tudi temperature na požarišču precej višje," je povedal Zonjič.
V sredo so prek dneva na območju vasi Sela na Krasu in Korita odstranili 18 različnih neeksplodiranih ubojnih sredstev, že danes so odstranili dve. "Ravnokar gremo na novo lokacijo, tako da je na terenu kar pestro," je še povedal.
Obenem je spet opozoril, naj se zaradi nevarnosti NUS gasilci držijo navodil vodij intervencije in naj nosijo zaščitno opremo. Domačine pa opozarja, naj ne hodijo na požarišče, saj se lahko kadarkoli zgodi eksplozija. NUS se namreč sprožijo z zamikom, ko se območje dovolj segreje, da lahko povzroči eksplozijo.
Obsežni gozdni požari vplivajo tudi na biotsko stanje pogorišča
Požari so lahko uničujoči za biotsko raznovrstnost prizadetega območja, še posebej, kadar so posledica suše in visokih temperatur, ki že same po sebi pomenijo stres za vse organizme, tako živali kot rastline, so ob silovitem požaru, ki divja na Krasu, pojasnili na zavodu za varstvo narave.
V obsežnih požarih so ogrožene prav vse živalske vrste, še najmanj pa večje, kot so zajci, lisice, srne, volkovi ali medvedi in ptice.
Kot so pojasnili na zavodu, so rastline prav zdaj v najaktivnejšem obdobju, živali pa imajo praviloma mladiče, ki so le delno sposobni samostojnega življenja. Živali, ki to zmorejo, se bodo pred ognjem sicer umaknile, a so zmedene, ker so mladiči počasnejši, pa so najbolj ogroženi samice in njihovi mladiči.
Živali se ob tem pred ognjem lahko umaknejo tudi v naselja, v bližino ljudi, zato lahko pozneje nastajajo konflikti tudi tam. Za prostoživeče živali je sicer zadolžena država, vendar po podatkih zavoda za varstvo narave z izjemo gašenja in reševanja, ko gasilci sami pomagajo tudi ranjenim in zmedenim večjim živalim, sistemskega pristopa ni.
Ob tem ne smemo pozabiti na strupene pline, ki so prav tako kot za ljudi nevarni tudi za živali, zato vse živali, ki ne zmorejo hitrega umika, v požaru izgubimo.
To še posebej velja za ogromno število mikroživali, prebivalce gozdnih tal, zaradi katerih je sicer spomladi prepovedano požiganje trave. Velika težava na pogoriščih je tudi razrast invazivnih tujerodnih vrst, ki so ena od največjih groženj biotski raznovrstnosti, poudarjajo na zavodu.
Po požaru organizmi tam niso več enaki
Po požaru prizadeto območje ne more več zagotoviti enakih pogojev kot pred požarom, zato živi organizmi tam niso več enaki. Do procesa ponovnega oživljanja sicer z leti pride, a če so bile na nekem območju prej prisotne tudi redke vrste, ki zahtevajo točno določene pogoje, ali so celo medsebojno odvisne, so lahko najbolj ranljive tudi izgubljene.
"Težko je napovedati, ali se bodo v prihodnosti spet vzpostavili enaki pogoji, posebej v tem času, ko smo priča hitrim podnebnim spremembam," opozarjajo na zavodu.
Kot je za STA povedal vodja območne enote Nova Gorica Klavdij Bajc, je bilo v preteklosti na Krasu že nekaj zelo velikih požarov, eden večjih julija 2006, ko je na območju Šumke, Železnih vrat in Trstelja pogorelo okoli 950 hektarjev površin. Območje se je po nekaj letih sicer zaraslo in vzpostavlja se ekosistem, podoben predhodnemu, vključno z vračanjem živalskih vrst, vendar je to dolgotrajen proces, ki lahko traja več desetletij.
"Del območja, ki trenutno gori, je varovan v sklopu Nature 2000, in bo vsaj nekaj časa prizadet. Je pa v naravi vedno tako, da izpraznjena območja hitro zasedejo organizmi, ki so na to prilagojeni, zato se bo vsaj neko življenje kmalu vrnilo tudi tja. Najbolj je prizadet rastlinski svet, saj rastline in drevesa potrebujejo kar nekaj časa, da ponovno zrastejo," je dodal Bajc. Ob tem je kot zanimivost dodal, da so po zadnjem požaru na Cerju pred tremi leti ugotovili, da se je precej zmanjšala populacija ene od vrst metuljev.
Tisti, ki pomagajo pri gašenju, se ne vdajo, čeprav jih pri tem ogrožajo različne nevarnosti: zmanjšana vidljivost pri izvanju letalskih operacij, oteženo dihanje zaradi dima, neeksplodirana ubojna sredstva, izredno visoke temperature, izčrpanost... #NašPonos pic.twitter.com/8dppBokGL1
— Slovenska vojska (@Slovenskavojska) July 20, 2022
Na terenu že več kot tisoč gasilcev
Na Krasu je že peti dan zapored stanje izjemno resno. Trenutno so aktivna predvsem tri požarišča, vsa na lokacijah požarov v prejšnjih dneh. Največ skrbi gasilcem povzroča požar Klariči, torej ob zaselku pod kraškim robom v bližini italijanske meje. Na terenu je že več kot tisoč gasilcev iz šestih gasilskih regij gorenjske, celjske, notranjske, savinjske, obalno-kraške in severnoprimorske.
V pomoč jim bodo tudi helikopterji slovenske vojske, policije ter trije iz tujine Avstrije, Slovaške in Hrvaške in tudi tovorno letalo slovenske vojske pilatus PC 6. Slovenska vojska je zagotovila tudi zdravstveno enoto, pripravljala bo tudi tople obroke za gasilce na terenu. Vse več nalog imajo tudi policisti, sploh pri izvajanju evakuacije ogroženih. V pripravljenosti so tudi reševalci in člani ekipe Prve pomoči RK Nova Gorica, so zapisali na Civilni zaščiti Severne Primorske.
Aktivni so tudi zaposleni na Zavodu za gozdove, ki pomagajo predvsem gasilcem iz drugih predelov Slovenije pri usmerjanju in gibanju po terenu oziroma po vseh požarnih poteh, ki jih seveda odlično poznajo. Usklajujejo pa tudi izvajanje sečenj z izvajalci, to so Slovenski državni gozdovi in drugi na obstoječih požarnih poteh in širitvah koridorjev ter varnostnih posek.
Zjutraj stanje umirjeno, gasili so posamezna pogorišča
"Trenutno je stanje precej umirjeno, ravno so menjave. Vseh 800 gasilcev je trenutno še na požarišču. Naselja niso več ogrožena in so zaščitena, imeli pa smo dve ponovitvi požarov, ki smo ju uspešno omejili. Aktivirani so trije helikopterji in tovorno letalo slovenske vojske pilatus. Zaradi pogorišča je še zmeraj odklopljen daljnovod, enega gasilca je bilo treba odpeljati v bolnišnico zaradi zastrupitve z monoksidom. Še vedno pa se gasi posamezna žarišča," je zjutraj o boju z največjim požarom v zgodovini Slovenije, ki je izbruhnil na Krasu, povedal nočni vodja intervencije Stanko Močnik.
Današnja noč tudi po izjemno zahtevnem včerajšnjem dnevu za gasilce na Krasu ni bila prav mirna. Kot je dodal nočni vodja intervencije Stanko Močnik, so se spopadali z dvema požaroma v bližini Kostanjevice na Krasu, torej na območju, kjer se je že včeraj ogenj nevarno približal naselju. Obe žarišči so gasilci obvladali in omejili. Zaradi utrujenosti in izčrpanosti gasilcev, sploh po včerajšnji "hudi uri", so nujne rotacije ekip, je poročal Ervin Čurlič iz regijskega štaba civilne zaščite.
Na terenu ponoči ostalo 800 gasilcev, ki so nadzorovali požarišča
Da bi preprečili novo širjenje požara, je ponoči na terenu ostalo kar 800 gasilcev iz skupaj osmih gasilskih regij Slovenije. Nadzorujejo vsa tri požarišča, kjer ogenj še ni pod nadzorom.
To je največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, je v izjavi povedal Šestan. "To so trenutne prve ocene, kasneje bodo to gozdarji preverili po zemljevidu in povedali točne številke, vendar ta požar še zdaleč ni končan," je še dejal.
"Policisti in kriminalisti Policijske uprave Nova Gorica glede požarov na goriškem delu Krasa, od petka 15. 7. dalje, sodelujemo tako v Operativnem štabu Civilne zaščite, ki trenutno deluje v Kostanjevici na Krasu, kot tudi izvajamo neposredno operativne naloge na terenu. V Operativnem štabu policist koordinira delo policijskih sil, na različne načine namreč nudimo pomoč pripadnikom Civilne zaščite in gasilskih enot, omogočamo varno vožnjo po cestnih relacijah oziroma zagotavljamo preostale ukrepe za varnost prebivalcev na ogroženih območjih. Odzivamo se tudi na vse morebitne informacije s terena o domnevno sumljivem dogajanju v bližnji in širši okolici požarišč, preverjamo informacije prebivalcev o morebitnih sumljivih osebah in vozilih," je zapisal Evgen Govekar, direktor Policijske uprave Nova Gorica.
"Glede na dejstvo, da so se požari pojavili tudi na italijanski strani, sodelujemo tudi z italijanskimi varnostnimi organi. V gašenju požarov neposredno sodelujejo tudi helikopterji letalske policijske enote. Zaključki o vzrokih petkovega in nedeljskega požara so trenutno preuranjeni. Ko bodo razmere dovolj varne za vse sodelujoče, saj je bilo v vseh dneh gašenja mogoče zaznati tudi večje število detonacij neeksplodiranih ubojnih sredstev iz I. svetovne vojne, bomo v smislu kriminalističnotehničnih postopkov opravili oglede požarišč in iskali dejanske vzroke požarov," je sklenil Govekar.
Gasilcem je uspelo obraniti hiše
Ogenj je uničil velikanske površine gozda in podrasti, k sreči pa je gasilcem z velikimi napori do srede zvečer pred ognjem uspelo obraniti hiše.
Prebivalci Sel na Krasu, Hudega Loga, Korit na Krasu, Nove vasi in dela Mirna, ki so jih preventivno evakuirali, so se do večera povečini lahko vrnili na domove. Evakuiranih je bilo skupaj okoli sto ljudi.
Nad Jamljami na tržaškem Krasu gorelo vso noč
Na Kremenjaku nad vasjo Jamlje na tržaškem Krasu je gorelo celo noč, od zgodaj zjutraj gasilcem pomagata tudi helikopter in kanader, poroča Primorski dnevnik. Avtocesta Trst–Benetke zaradi požara ostaja zaprta med Vilešem in Sesljanom, razmišljajo pa o tem, da bi jo odprli v smeri proti Trstu, poroča tržaški časnik Il Piccolo.
Po poročanju Primorskega dnevnika je v Jamljah, ki jih je na italijanski strani meje v sredo požar najbolj ogrožal, še vedno veliko dima. Je pa gasilcem uspelo omejiti škodo.
Kot so pojasnili domačini, ki so se danes zjutraj vrnili domov, ker morajo poskrbeti za domače živali, je v sredo v vasi zgorelo več dvorišč, vendar so gasilci – v vasi je bilo na delu tudi več kot 20 ekip iz Slovenije – preprečili, da bi se ogenj razširil na objekte. Nekaj hiš je požar oplazil, gorelo je v bližini hišnih vrat in oken, tako da so ponekod počile šipe. V Jamljah je ogenj zajel tudi pokopališče.
Ponekod ogenj od naselja oddaljen le kilometer
Pri Medjevasi je ogenj po navedbah župana občine Devin Nabrežina Igorja Gabrovca od naselja oddaljen le kilometer.
Il Piccolo poroča, da prav zdaj poteka sestanek, na katerem odločajo, ali bi avtocesto Trst–Benetke odprli v smeri iz Benetk proti Trstu. V nasprotni smeri bo ostala zaprta, da bodo omogočili delo gasilcem. Zaprta ostaja tudi železniška proga.
Zaradi dima ljudem še vedno priporočajo, naj se ne zadržujejo na prostem, če pa že, naj nosijo maske tipa FFP2. V Tržiču je v sredo raven delcev PM10 v zraku dosegla 108,5 mikrograma na kubični meter.
V tržiški ladjedelnici Fincantieri so se odločili, da bo zaradi razmer delo prekinjeno tudi danes.
79