Aktivno državljanstvo
evropske volitve
Četrtek, 6. 6. 2024, 22.52
1 teden, 6 dni
Vodilni kandidat evropskih socialistov Nicolas Schmit: Vse, kar smo ustvarili, lahko umre, a na nas je, da to ubranimo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,58
"Tokrat obstaja nevarnost preobrata, saj se krepijo sile, ki želijo Evropo spremeniti ali jo celo uničiti," pred prihajajočimi evropskimi volitvami opozarja evropski komisar Nicolas Schmit.
"Bistveno je, da ne smemo dovoliti, da bi populizem predstavljal grožnjo obstoju Evropske unije. Slišal sem Macrona, ki je rekel, da EU lahko umre. Vse, kar smo ustvarili, lahko umre, tudi demokracija lahko umre, a na nas je, da to ubranimo. In braniti moramo tudi EU, saj gre za fantastičen projekt, čeprav določene vidike včasih tudi sam kritiziram, ker menim, da EU ni dovolj socialna in je preveč birokratska," je v intervjuju za Siol.net povedal vodilni kandidat evropskih socialistov (PES) za predsednika Evropske komisije Nicolas Schmit. Njegov cilj je obramba evropskih vrednot in boj proti premiku Evrope v desno. Jasen je v tem, da politična skupina Socialistov in demokratov (S&D), kateri pripada v Evropskem parlamentu, ne bo sodelovala s skrajno desnico. "Na žalost se zdi, da to ne velja za EPP, a pri tem bi morali biti zelo, zelo, zelo previdni," je poudaril Schmit.
70-letni Luksemburžan Nicolas Schmit je aktualni komisar za delovna mesta in socialne pravice ter vodilni kandidat Stranke evropskih socialistov (PES) za predsednika Evropske komisije. Je član Luksemburške socialistične delavske stranke (LSAP).
Študiral je ekonomijo, leta 1979 pa začel svojo diplomatsko in politično kariero kot ataše v kabinetu predsednika vlade v Luksemburgu, nadaljeval pa na zunanjem ministrstvu. Leta 2009 je prevzel mesto ministra za delo, zaposlovanje in priseljevanje. Leta 2019 je bil izvoljen v Evropski parlament, kjer pripada skupini Socialistov in demokratov (S&D).
Kakšno koalicijo pričakujete v novem sklicu parlamenta?
Bilo bi lepo, a malo verjetno, da bomo Socialisti in demokrati (S&D) dobili večino. Pripravljeni smo sodelovati z vsemi demokratičnimi strankami. Tistimi, ki so resnično demokratične, in ne tistimi, ki želijo razdeliti Evropo in postavljajo pod vprašaj temeljne pravice, kot so pravice žensk, pravice manjšin, svoboda tiska in tako naprej.
Kakšne so po vašem mnenju možnosti, da gre Evropska ljudska stranka (EPP) v koalicijo s skrajno desnico?
Lahko povem le to, kar sem slišal od gospe Ursule von der Leyen in drugih, ki ne izključujejo sodelovanja s – kot jo sami imenujejo – spodobno skrajno desnico. Določila je meje oziroma postavila rdeče črte, vendar ne vidim, da bi tako imenovana spodobna skrajna desnica spoštovala katerokoli od njih.
Tukaj sta Giorgia Meloni ter njena politična skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). Ne spoštujejo vladavine prava, zaradi česar smo morali na primer sankcionirati Poljsko. Švedski demokrati (člani ECR, op. a) so velik proizvajalec lažnih novic in želijo spodkopati demokracijo na Švedskem. Torej niso proevropski. Melonijeva pravi, da moramo razdeliti Evropo in vanjo vrniti neke vrste nacionalizem. To ni naše pojmovanje Evrope. To zame ni spodobna skrajna desnica. Delijo si namreč skupen narativ glede nacionalizma, delitve naše družbe in razpada Evropske unije. To je torej njihov pogled in nikakor ne moremo sodelovati s skrajno desnico. Na žalost se zdi, da to ne velja za EPP, a pri tem bi morali biti zelo, zelo, zelo previdni.
Vodilni kandidat evropskih socialistov je kritičen do izjav predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki po volitvah ne izključuje možnosti sodelovanja s skrajno desnico.
Bo torej vaša politična skupina odrekla podporo von der Leynovi, če bo sodelovala s skrajno desnico?
Nikoli ne bi bili del takega dogovora in to smo zelo jasno povedali. Podpisali smo deklaracijo v Berlinu in izjavo v Rotterdamu. V Parizu smo celo podpisali novo izjavo, v kateri je jasno zapisano, da nikakor ne bomo del dogovora ali koalicije ali kakorkoli to imenujete s skrajno desnico.
Kako ste zadovoljni z mandatom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen? Izrekli ste kar nekaj kritik na njen račun.
Bil sem del te komisije in podpiral sem von der Leynovo kot predsednico. Kritičen sem bil glede določenih stvari, kako je na primer skupaj z Melonijevo dosegla dvostranski sporazumu o migracijah. Bil sem kritičen, ker sporazum ni bil sprejet na način, kjer bi se posvetovali s komisarji in kjer bi imeli resno politično razpravo, ki bi jo takšen sporazum potreboval. Kritičen sem bil tudi do predloga oziroma nominacije, ki jo je poskušala dati, a ji ni uspelo. Spodletelo ji je, ker so nekateri komisarji, kot sem jaz in drugi, temu nasprotovali. V nekaterih primerih sem torej kritiziral način, kako je vodila komisijo, in predvsem njeno dvoumnost glede skrajne desnice.
Na globalni ravni pa je po mojem mnenju ta komisija na zelo pomembnih področjih naredila veliko. Bili so težki časi, soočili smo se z epidemijo koronavirusa, inflacijo, imamo vojno v Ukrajini, obvladati smo morali energetsko krizo, priča smo premikom v svetovnem gospodarstvu, pa tudi geopolitičnim premikom. Veliko je torej vprašanj, ki smo jih, rekel bi, precej uspešno obvladovali.
Bistveno pa je, ali je von der Leynova to pripravljena nadaljevati. In tukaj se pri meni pojavijo dvomi, ker se zdi, da se je odmaknila od zelenega dogovora, njena stranka EPP v programu nima kaj veliko o močni socialni Evropi, posvečajo se temu, čemur pravijo konkurenčnost. Sam nimam nič proti konkurenčnosti, a imamo drugačne poglede na to.
Kot pravi Nicolas Schmit, se bori za obrambo evropskih vrednot in proti premiku Evrope v desno,
Kako pomembni bodo slovenski evropski poslanci SD za vašo politično skupino? Glede na zadnje javnomnenjske raziskave se jim obeta le en sedež.
Saj veste, javnomnenjske ankete so pač ankete. Videli smo, kaj se je zgodilo v Indiji, ko so Narendri Modiju vsi napovedovali gladko zmago, a je njegova stranka izgubila absolutno večino. Indija je seveda velika država, a tudi Evropska unija je velika, zato je treba počakati na rezultate.
Dva člana socialdemokratske skupine, ki prihajata iz Slovenije, sta odlično opravila svoje delo pri različnih pomembnih vprašanjih, pa naj gre za boljše sodelovanje med državami članicami, med regijami v Evropi, med obmejnimi regijami. Na področju socialnih vprašanj je Milan Brglez opravil odlično delo in zelo trdno podpiral, kar smo naredili na socialni agendi, Matjaž Nemec je deloval na drugih področjih.
Pomembno je, da imamo močno socialdemokratsko skupino iz Slovenije, ker je Slovenija pomembna država v tej regiji. Je pomembna demokratična država v regiji, kjer se krepijo močne desničarske težnje, naj bo to na Madžarskem, pa tudi zdaj z novo koalicijo na Hrvaškem in na Zahodnem Balkanu, kjer demokracija v določenih državah ni tako dobro vzpostavljena. Videli smo, kaj so prinesle volitve v Severni Makedoniji. Tukaj lahko člani Socialnih demokratov v naši družini igrajo pomembno vlogo.
Stabilnost regije Zahodnega Balkana je ključna za EU in zato potrebujemo močno delegacijo iz Slovenije, da bo sodelovala v dialogu med državami, ki se soočajo z velikimi težavami.
Komisar Schmit je v Slovenijo prišel ob koncu kampanje stranke SD za evropske volitve. Nosilec liste SD Matjaž Nemec ga vidi kot alternativo Ursuli von der Leyen in "politiki konservativnih sil, ki več kot 20 let kroji usodo Evropejcev".
Kaj bi za vašo politično skupino pomenilo uspeh na volitvah? Boste z enakim številom sedežev v parlamentu, torej 139, zadovoljni?
Seveda bi bila zmaga na volitvah najboljša, torej gremo na zmago. Obiskal sem večino držav članic, ta teden sem bil v Španiji, ki sem jo sicer obiskal trikrat, štirikrat sem bil v Italiji in v Franciji, obiskal sem Grčijo in Madžarsko. Optimističen sem, da lahko na teh volitvah dosežemo zelo dober rezultat. Enako število sedežev bi bilo v redu, a upamo na več.
Katera so po vašem mnenju najbolj pereča vprašanja, ki jih mora EU nemudoma nasloviti? Če bi morali izpostaviti tri.
To je težko vprašanje, a najprej bi rekel, da moramo nadaljevati preoblikovanje našega gospodarstva in družbe z zelenim dogovorom, ki mora postati socialni zeleni dogovor. Ni mi treba poudarjati, da so podnebne spremembe naša strašna realnost. Posledice podnebnih sprememb je lani občutila tudi Slovenija, ko so vas prizadele strašne poplave. Podobno je bilo pred dnevi v Nemčiji. To torej moramo nadaljevati in zeleni dogovor želimo z vnosom socialne in industrijske dimenzije narediti bolj priljubljen. Evropa ima veliko priložnosti, če bomo izpolnjevali zeleni dogovor.
Nasloviti moramo tudi vprašanje revščine, dobrih delovnih mest in se posvetiti socialnim naložbam. Okrepiti moramo socialni sistem. Kako pomembna je socialna infrastruktura, smo izkusili v času epidemije koronavirusa. Še naprej moramo krepiti socialne javne storitve, od zdravstva do izobraževanja. Pomembno področje je tudi stanovanjska problematika.
In tretjič, zagotoviti moramo, da temeljne človekove pravice niso ogrožene. Vemo, da tako znotraj kot zunaj EU obstajajo tisti, ki želijo spodkopati ne samo EU, ampak tudi naše vrednote in temeljne pravice. To se dogaja znotraj skrajne desnice in tej se moramo odločno zoperstaviti. Ključni sta torej demokracija in zaščita temeljnih človekovih pravic.
Zeleni dogovor je eno izmed ključnih vprašanj, s katerim se bo morala Evropska unija ukvarjati tudi v prihodnosti, meni naš sogovornik.
Ali populizem ogroža obstoj Evropske unije?
Bistveno je, da ne smemo dovoliti, da bi populizem predstavljal grožnjo obstoju Evropske unije. Slišal sem Macrona, ki je rekel, da EU lahko umre. Vse, kar smo ustvarili, lahko umre, tudi demokracija lahko umre, a na nas je, da to ubranimo. In braniti moramo tudi EU, saj gre za fantastičen projekt, čeprav določene vidike včasih tudi sam kritiziram, ker menim, da EU ni dovolj socialna in je preveč birokratska. A kot rečeno, to je fantastičen projekt in jaz sem eden izmed kandidatov, da ga še izboljšam, in to na način, ki je v interesu državljanov, še posebej mladih. To je mirovni projekt, projekt za blaginjo, projekt, ki omogoča dobra delovna mesta, projekt za mobilnost in prost pretok ljudi, ki ga je treba bolj približati mladim.
Vse to moramo braniti pred skrajno desnico. Ko berete programe strank skrajne desnice, ti predlagajo ukinitev prostega gibanja ljudi in zmanjšanje socialnih sredstev, ob tem pa se predstavljajo kot zagovorniki delavcev. Proti njim se moramo boriti, ker želimo braniti evropski projekt.
Vsake volitve so po svoje prelomne. Zakaj so te?
Niso vsake volitve prelomne, zelo pogosto gre samo za nekakšno kontinuiteto. Toda tokrat obstaja nevarnost preobrata, saj se krepijo sile, ki želijo Evropo spremeniti ali jo celo uničiti.
Med nami in liberalci obstajajo razlike, razlike so tudi med nami in zelenimi, a vedno do zdaj smo se strinjali glede temeljev EU in kako naj se ta okrepi. Nekateri smo bolj za socialno Evropo, drugi manj, nekateri so bolj za gospodarstvo, a tokrat imamo opraviti z ljudmi, ki so proti EU, ki jo želijo ukiniti. Nekateri bi celo ukinili Evropsko komisijo, kar bi pomenilo uničenje EU in vrnitev nacionalizma. Zato so te volitve tako zelo pomembne. Ne želimo si te prelomnice in z njo vrnitve nazaj. Želimo iti naprej. Gledamo naprej, ker vemo in verjamemo, da mlade generacije v svetu, kjer je Putin na eni strani, Kitajci na drugi, ne vemo, kaj se bo zgodilo v ZDA, potrebujejo močnejšo Evropo, ne šibkejše in razdeljene.
Glede na javnomnenjske ankete naj bi znova zmagala EPP, drugo mesto naj bi osvojili socialisti (S&D), za tretje mesto pa se bodo liberalci (Renew) borili s skrajno desnima političnima skupinama Evropskih konservativcev in reformistov ter Identitete in demokracije.
