Vik in krik SLS glede Stepišnika, a kakšen bo epilog?

V primeru dodelitve razvojnih državnih spodbud podjetju EMO Orodjarna, katere lastnik je prek družbe Corda Orodjarna tudi gospodarski minister Stanko Stepišnik je, kot kaže zdaj, formalno-pravno vse čisto. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč dovoljuje dodelitev sredstev, če se funkcionar "dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla".

Umazani zdrav razum Zdravorazumsko pa je stvar bolj "umazana". Če se je minister izločil iz postopka, kot zatrjuje, lahko sklepamo, da je končno odločitev sprejel nekdo drug na ministrstvu, torej Stepišnikov podrejeni. Razprava o čistosti je torej odveč, ni pa odveč razmišljati o vrnitvi na zakonodajo, ki je veljala še leta 2010.

Kaj je pisalo v "starem" zakonu "Prepoved iz tega člena smiselno velja tudi za državne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnem naročanju ter za koncesije in druge oblike javno-zasebnega partnerstva, razen za državne pomoči v primeru naravnih nesreč." Tako jasen je bil 35. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije glede prepovedi poslovanja s podjetji, v katerih je bil funkcionar ali njegov družinski član več kot petodstotni lastnik.

Zakon je mehčala SLS Zato smo parlamentarne stranke vprašali, ali bi podprle "vrnitev na staro". Če ne, zakaj se jim takšna rešitev ne zdi dobra in kakšno drugačno rešitev bi predlagale. SLS, ki je bila med strankami najglasnejša, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa je opozorila, da je bila prav na pobudo te stranke zakonodaja na tem področju omiljena, smo vprašali še, ali namerava vložiti predlog spremembe zakona.

Resnost ali nabiranje političnih točk? Predsednik ljudske stranke Franc Bogovič nam je dejal, da bodo najprej počakali na mnenje KPK, ki bo uvedla postopek o primeru Stepišnik. Komisija sicer podpira zaostritev zakonodaje, Bogovič pa pravi, da so odprti za pogovore s KPK glede spremembe zakonodaje.

Na vprašanje, ali mislijo resno s spremembo zakonodaje in bodo vložili zakonski predlog v parlamentarni postopek ali pa le nabirajo politične točke, je Bogovič odgovoril: "Čakamo na dokončno poročilo, ki ga je obljubila komisija, nismo pa še sedli skupaj, da bi šli v pripravo te zadeve. Je pa za to potreben resen razmislek."

Mali kmetje in veliki minister A vrnitev na zakon iz leta 2010 bo za SLS, kot kaže, težko sprejemljiva. Bogovič pravi, da so se takrat za predlog spremembe zakona odločili zato, ker je na lokalni ravni prihajalo do tega, da so bili recimo manjše kmetijske subvencije izgubili številni funkcionarji, ki niso mogli vplivati na postopke, medtem ko gre v primeru ministra Stepišnika za več sto tisoč evrov. "Minister lahko pooblasti nekoga, da se na koncu odloči, kdo bo prejel subvencije. To je moralno in etično zelo sporno, gre za osebno integriteto posameznika."

NSi edina za vrnitev v 2010 A dejstvo je, da se je ta možnost odprla prav po tem, ko je bil sprejet predlog SLS za spremembo zakonodaje. Med parlamentarnimi strankami so nam le iz NSi Ljudmile Novak sporočili, da bi bila vrnitev na prvotno besedilo zakona zanje sprejemljiva. "Četudi je luknja v zakonu in je podjetje v lasti ministra Stepišnika legalno in zakonito pridobilo sredstva, je to početje za ministra nehigiensko in neetično," dodajajo.

Klemenčič ščiti levičarje V SDS menijo, da težava ni v zakonu, temveč v postopkih KPK Gorana Klemenčiča, ki ne obravnava vseh primerov sumov korupcije enakopravno oziroma jih obravnava selektivno. Sklicevanje komisije na Stepišnikovo izločitev iz postopkov je za največjo opozicijsko stranko neprimerno. "Kaže zgolj na to, da KPK vsakič, ko se v korupcijskem škandalu znajde pripadnik leve politične opcije, tega s svojimi razlagami zakona zaščiti ali ne obravnava ali pa ga obravnava z "odpustki" (kot to velja tudi za primer ministra Viranta in njegovih poceni letalskih kart)."

V koaliciji so bili najbolj konkretni v SD Igorja Lukšiča, čeprav nismo dobili neposrednega odgovora na vprašanje, ali bi spremembo zakona podprli. Strinjajo se, da so bile nekatere rešitve zakona iz leta 2010 neživljenjske, a primer Stepišnik tudi potrjuje, da poznejša sprememba ni bila najbolj posrečena oziroma ni bilo resnejšega strokovnega premisleka.

SD ni za ad hoc "Kot je razvidno iz medijev, se je minister iz postopka izločil in s tem morda resda izpolnil pogoje, da bo Emo Orodjarna do teh sredstev prišla. Tu pa pridemo do drugega, moralno-etičnega vidika, ki je in bo, navkljub morebitnim ugotovitvam komisije, da ni prišlo do nepravilnosti, močno načet. Na podlagi takšnih primerov in še posebej pri zakonih, ki se dotikajo tudi dela nas funkcionarjev, zatorej potrebujemo bolj kot politično ad hoc akcijo tehten premislek o spremembah, ki bodo dolgoročno vzdržne in nepropustne za tovrstne obvode," menijo poslanci Socialnih demokratov.

DL potrebuje spodbudo z dodatnim vprašanjem Skromno so na konkretna vprašanja odgovoril tudi v DL: "KPK je povedala, da navedeni primer ni v neskladju z zakonodajo, kar v Državljanski listi spoštujemo. Sicer pa menimo, da bi se politiki na splošno morali izogibati situacijam, ki vzbujajo dvom o njihovi integriteti." Na dodatno vprašanje, ali lahko torej sklepamo, da se zdi DL zdajšnja ureditev ustrezna, pa so bili za odtenek bolj konkretni: "V poslanski skupini DL smo vedno naklonjeni zakonskim spremembam, ki bi pripomogle k večji transparentnosti in zmanjšanju korupcijskih tveganj."

Niso se pogovarjali, nimajo mnenja Tudi od DeSUS nismo dobili jasnega odgovora: "Poslanska skupina DeSUS se o omenjenem še ni pogovarjala, zato vam v tem trenutku na vprašanje ne moremo odgovoriti. Glede na zadnje dogodke bo pa zagotovo treba poiskati rešitve, ki bodo funkcionarjem preprečevale zlorabo položaja."

Kdor razume, razume Še večje težave pa smo imeli z največjo vladno in parlamentarno stranko Pozitivno Slovenijo, katere član je tudi minister Stepišnik. Ker odgovora nismo mogli prevesti v razumljivejši jezik, nam ostane le navajanje celotnega besedila.

"Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa omejitev poslovanja naročnikom, ki poslujejo po predpisih o javnem naročanju, s subjekti, s katerimi so povezani javni funkcionar ali njegovi družinski člani oziroma sorodniki. Meja za omejitev poslovanja, ki jo je postavil zakonodajalec, je pri petih odstotkih. Slednja meja je postavljena v višini deleža, pri kateri javni funkcionar nima odločujočega vpliva na delovanja subjekta. Sprememba v višini deleža oziroma omejitev poslovanja v predpisani višini po mnenju zakonodajalca ohranja integriteto javne funkcije, zagotavlja transparentnost in odvrača dvome v namene izvrševanja funkcije. V kolikor bo prišlo do sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v tem delu, bomo predlagane spremembe in razloge zanje preučili in se šele na tej podlagi odločili za morebitno podporo."