Veleposlanik, ki se od Slovenije ni mogel ločiti leto in pol (video)

Eden od njegovih neuspehov je, da ni zmogel dovolj odpreti slovenskih vrat za ameriške naložbe in izboljšati podobe ZDA v Sloveniji, tri tedne pred koncem svoje diplomatske misije v Sloveniji ugotavlja veleposlanik ZDA Joseph A. Mussomeli.

Če bi potoval kot diplomat, bi mu država to plačevala Diplomat, rojen leta 1952 v New Yorku, ki prihaja iz družine s šestimi otroki, se je v začetku svojih dvajsetih, bilo je leto 1973, ko so se ZDA izkopavale iz vpletenosti v vietnamsko vojno, odpravil potovat po Evropi. Pot ga je na kratko popeljala tudi skozi Slovenijo in preostale republike tedanje Jugoslavije. Klicu očeta, naj se vrne domov in dokonča študij, se je odzval z nekoliko nejevolje. Izobrazbeni podstati iz političnih ved je pozneje dodal še doktorat iz prava. Nekaj časa je delal v pravni pisarni, potem se je začel spraševati, kaj naj počne v prihodnosti.

"Želel sem početi nekaj koristnega in ker nisem imel posebnega talenta, všeč pa mi je bil svet, sem si mislil, da bi lahko bil diplomat, hodil naokoli, država pa bi mi plačevala potovanja," se je Mussomeli v enem izmed pogovorov spominjal, kako ga je zaneslo na poklicno pot, ki ga spremlja že skoraj tri desetletja in pol.

Ko se v Washingtonu zmotijo Po Afganistanu, Kambodži, Bahrajnu, Maroku, Šrilanki, Severni Koreji, Egiptu in Filipinih je bila naslednja ter prva in, kot kaže, edina Mussomelijeva evropska diplomatska postaja Slovenija. Priznava, da mu ni bilo preveč do tega, da bi prišel, ker ne mara stabilnosti in predvidljivosti, značilnih za staro celino. A je ženi obljubil, da jo bo naposled odpeljal v Evropo.

"V Washingtonu so mi rekli, da je Slovenija urejena družba brez težav in da bo moja edina dejavnost skrb za gospodarsko sodelovanje. Seveda se ne bi mogli bolj zmotiti," pravi danes.

Delo diplomata ni, da hodi po banketih V Mussomelijevi podobi je v Slovenijo leta 2010 prišel verjetno najbolj neposreden, najbolj elokventen, verjetno tudi eden od najbolj provokativnih in nekonvencionalnih tujih diplomatskih predstavnikov v njeni mladi zgodovini. Diplomat, ki je s svojimi izjavami znal dvigniti prah in zvišati tlak pri ljudeh in politikih.

Imel je mnenje o vsem. Ne samo imel, tudi izrekel ga je. Govoril je o nujnosti pokojninske reforme, slabi banki, reformi referendumske ureditve. Z geji je korakal na Paradi ponosa. Obiskal je grosupeljske Rome in oštel državo, kako slabo skrbi za njihove bivalne razmere. Opozarjal je na položaj izbrisanih.

Po volitvah 2011 je na pogovore (z)vabil vodje parlamentarnih strank in navijal za veliko koalicijo med Pozitivno Slovenijo in SDS ter se ponujal za posrednika pri njenem sestavljanju. Takratni predsednik Danilo Türk je njegovo početje ocenil za neprimerno. Delo diplomata ni, da nazdravlja s kozarci po banketih in dogodkih, ampak da zbira informacije, sestankuje z ljudmi, z vlado, opozicijo, s cerkvenimi predstavniki, poslovneži, je odgovarjal Mussomeli. Zavračal je, da bi mu bila blizu politika Janeza Janše in Zorana Jankovića, a dejal, da ju ima rad kot osebnosti.

Prelahko do neodvisnosti, Tit Turnšek pa v zrak Za vrelišče in neodobravanje polovice države je poskrbel lani, ko je v svoji rezidenci na neformalnem druženju z novinarji rekel, da smo Slovenci prelahko in s premalo žrtvami prišli do neodvisnosti. Za Danila Türka, čigar ime se je ravno v tistem času začelo pojavljati kot ime mogočega kandidata za generalnega sekretarja OZN, pa, da za ta položaj ni primeren, ker trosi razkol med Slovenci.

Tit Turnšek iz zveze borcev je skočil v zrak, zanj je zahteval status persona non grata. Epizoda se je v diplomatski sferi končala s pozivom, naj se Mussomeli zglasi na pogovor na zunanjem ministrstvu.

Tabla sprave, ki razburja A Mussomeli si ni vzel veliko časa za počitek, Slovence je namreč kmalu vnovič razburil in jih postrojil v dva tabora, za in proti. S tablo, ki jo je dal sredi aprila postaviti v spomin na žrtve vseh totalitarnih režimov na ograjo ameriškega veleposlaništva.

"Združene države Amerike žalujejo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod fašizmom, nacizmom in komunizmom, ter izkazujejo čast vsem, ki se trudijo za narodno spravo," piše na spomeniku, ki je vznejevoljil del politike in vnovič Tita Turnška. Ta je v dejanju videl kršitev pravil dunajske konvencije, ki govorijo o vmešavanju v notranje zadeve države, med sankcijami pa omenjal veleposlanikov odpoklic, govoril je celo o mogočem izstopu naše države iz Nata.

Samoironija in izstrelki smeha Poseben odnos je imel s humorjem in samoironijo dobro opremljeni Mussomeli nedvomno tudi s slovenskimi mediji. Diplomat, ki koncem svojih stavkov pogosto dodaja izstrelke v obliki nekajsekundnega polhuronskega smeha, pravi, da ima pri pogovorih, ki jih ima s sedmo silo, dva pogoja: da ga lahko vprašajo karkoli in da mu vprašanja niso vnaprej znana.

Za Mladino, kjer so do njega vselej brez izjeme ostri in neprizanesljivi, je na primer dejal, da ima časopis rad in da mu je všeč smisel za humor, ki ga imajo.

"Slovenski novinarji so po večini profesionalni in pošteni, so prav tako dobri kot ameriški. Drugače je z lastniki medijev, ti sledijo predvsem ideološki agendi," je danes prepričan Mussomeli, ki pa ga je v letih, ki jih je preživel pri nas, motilo, kot pravi, "izkrivljeno poročanje slovenskih medijev o ameriški vladi". Takšen je bil primer Libije. Najprej ste slovenski mediji ameriško vlado kritizirali, ker ni želela posredovati v Libiji, ko pa se je vključila, ste jo napadli, da sledi svojim vojnim interesom, pojasnjuje.

Ekstremni levičar Mussomeli Čeprav so Mussomelijeve besede pogosto vsebovale sol in nastavljale ogledalo točno tam, kjer družba potrebuje odsev, jih je bil del javnosti – in politike le težko pripravljen sprejeti. Pokroviteljski. Nediplomatski. Nevljuden. Ne spoštuje pravil. Vse to je v štirih letih in pol, v katerih je imel priložnost videti štiri različne vlade, na čelu teh pa premierko in tri premiere, o sebi od Slovencev slišal Mussomeli. A sam pravi, da ima Slovence rad. Da je Slovenija varna, čista, prijetna dežela, da se nikjer ni počutil tako kot pri nas. Je pa tudi država, ki ima zaradi preteklosti razklan narod, kar onemogoča preboj, tudi gospodarski, ki bi ga nujno potrebovali.

Zaradi stališč, da je težava Slovenije njena socialistična preteklost, da se mora odpreti, spustiti k sebi tuji kapital, izpeljati privatizacijo in odreči domovinsko pravico vsemu, kar diši po dušeči birokraciji, so ga sonarji večine medijev postavili na desno orbito političnega prostora. A zase pravi, da je ravno obratno: "Sem komunist. Domači me imajo za ekstremnega levičarja."

Birokracija je najhujša zavora, kar jih ima Slovenija, to tudi najbolj moti prihod tujih vlagateljev v Slovenijo, štiri leta ob nobeni priložnosti ni pozabil spomniti ameriški veleposlanik. Zdi se, da najbolj obžaluje, da mu ni uspelo narediti več za spravo med Slovenci. Čeprav je ponosen na napore, ki jih je vložil v to. "Danes to vsaj ni več tabu, o spravi se je začelo govoriti, pisati v medijih," ugotavlja.

Lahko bi bil bolj uglajen, da ne bi toliko razburjal Tudi letos je Mussomeli na ponovoletni pogovor z novinarji, zadnji pred odhodom, kot je njegova navada, prišel brez obuval. Da hodi in goste sprejema bos, je ena od številnih lastnosti, ki ga odmikajo od predpisanih diplomatskih kanonov. Je bil pa zato letos Mussomeli v svojih izjavah nekoliko prizanesljivejši. Nobene posebej krepke ni izrekel. Kot da ne bi hotel oteževati dela svojemu nasledniku. Bi danes naredil kaj drugače, kot je v preteklosti? "Kdaj bi bil lahko bolj uglajen, mehak, da ne bi razburil toliko ljudi, a bistva svojih izjav ne bi spreminjal."

Leto in pol je čakal na predajo žezla. Prve poslovilne intervjuje je začel dajati že junija 2013. Iz Slovenije pa ljubitelj Pirana in slovenskih vin, ne pa tudi hrane, zares odhaja zadnji dan letošnjega januarja. "Živeti tukaj je bilo krasno, a biti ameriški veleposlanik nekaj najtežjega." Zatem ga čakata dva meseca diplomatskega oddiha, prvega aprila pa bo v njegovem statusu pisalo upokojenec. Nasledil ga bo 59-letni novi veleposlanik, dolgoletni diplomat in dober poznavalec evropskih zadev Brent Robert Harley.

"Je zelo prijeten, vljuden, po svoje bo boljši za Slovenijo. Lahko bo povedal enake stvari, a z drugim pristopom," so besede, s katerimi Slovence na prihod svojega naslednika 5. februarja letos pripravlja odhajajoči ameriški veleposlanik.