Petek, 29. 9. 2023, 6.37
7 mesecev
V zadnjih 20 letih holesterol izmerili velikemu številu ljudi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,06
Danes zaznamujemo svetovni dan srca, katerega glavni namen je ozaveščanje o nevarnostih srčno-žilnih bolezni ter pomenu njihovega preprečevanja. Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek teh bolezni so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in zvišan krvni sladkor, zato je pomembno, da poznamo njihove vrednosti in po potrebi ukrepamo.
Zaradi zvišanega holesterola v krvi se tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni z leti povečuje, zato sta njegovo spremljanje in poznavanje škodljivih učinkov zelo pomembna za naše zdravje, so v sporočilu za javnost ob dnevu srca zapisali v Združenju kardiologov Slovenije.
V zadnjih 20 letih holesterol izmerili velikemu številu ljudi
V zadnjih 20 letih so v Sloveniji uvedli sistematično ocenjevanje tveganja za srčno-žilne bolezni. V okviru tega so holesterol izmerili velikemu številu ljudi. Dejstvo je, da se številni še vedno ne zavedajo, kaj izmerjene vrednosti pomenijo za njihovo zdravje, je poudaril specialist kardiologije in vaskularne medicine ter predsednik združenja Zlatko Fras.
"Pri ozaveščanju ljudi o nevarnostih zvišanega holesterola moramo zato narediti korak naprej. Kampanja Za kaj ti bije srce? je namenjena prav temu. Posredno, prek kratkega vprašanja, ki lahko človeku pomeni več kot samo gola številka o vrednosti holesterola, poskušamo čim širšo javnost opozoriti na s holesterolom povezan razvoj ateroskleroze, bolezni srca in žil, kar lahko močno vpliva na kakovost posameznikovega življenja," je poudaril. Izrazil je željo, da bi bili ljudje bolj pozorni in bi začeli ukrepati, ko je še čas.
Kaj moramo vedeti o vrednosti holesterola? Za začetek je dovolj, da vemo, ali je naš holesterol znižan ali ne. Če je ustrezen, ga preverimo vsakih pet let, sicer pa pogosteje, o čemer se dogovorimo z osebnim zdravnikom. Ciljne vrednosti holesterola namreč niso enake za vse, je pojasnil specialist kardiologije in vaskularne medicine Dragan Kovačić.
Ni nujno, da potrebujemo zdravila, moramo pa spremeniti življenjski slog
Zvišan holesterol po njegovih besedah še ne pomeni, da nujno potrebujemo zdravila, gotovo pa moramo poskrbeti za zdrav življenjski slog z ustrezno prehrano in veliko telesne dejavnosti ter opustiti kajenje in druge razvade. Če se pri posamezniku pojavljajo še drugi dejavniki (na primer visok krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen), ki ogrožajo njegovo zdravje, pa so potrebna zdravila.
Prva izbira so zdravila, ki zelo učinkovito zavirajo tvorbo holesterola v jetrih in njegovo koncentracijo v krvi zmanjšajo tudi do 60 odstotkov. Dokazov o preprečevanju srčno-žilnih zapletov je ogromno. Poleg tega umirjajo vnetje v žilni steni, stabilizirajo žilne obloge in zmanjšujejo trdoto žilne stene, je pojasnil Kovačić.
V preventivni medicini holesterola sicer nikoli ne obravnavajo osamljeno, ampak skupaj s številnimi drugimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, telesna neaktivnost, stres in neugodne socialne okoliščine, je pojasnil specialist kardiologije in vaskularne medicine Borut Jug.
Enaka vrednost tako imenovanega holesterola LDL je za telesno aktivnega 40-letnika lahko neugodna, za 60-letno sladkorno bolnico z zvišanim tlakom ogrožajoča, za 52-letnika, ki je že prebolel srčni infarkt, pa nesprejemljiva. Zapleteno ocenjevanje ogroženosti in individualni pristop k vsaki posameznici oziroma vsakemu posamezniku praviloma zahtevata posvet z zdravstvenim osebjem, ki po pogovoru in tehtni presoji oceni, kakšno je tveganje in kateri ukrepi so najprimernejši. Prvi korak pa je seveda poznavanje svojih vrednosti slabega holesterola ter možnosti, ki jih imamo za njegovo obvladovanje.
