Ponedeljek, 22. 11. 2021, 9.20
2 leti, 4 mesece
V zadevi odrezana roka Adlešičeva in Abramov priznala krivdo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,83
47
Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je na ponovljenem sojenju v zadevi odrezana roka Julijo Adlešič in Sebastiena Abramova po njunem današnjem priznanju spoznal za kriva in ju obsodil na zaporni kazni. Adlešičevi je prisodilo na eno leto in sedem mesecev zapora, Abramovu pa dve leti in pet mesecev. Večino kazni sta sicer že prestala v priporu.
Sodišče je za kriva spoznalo tudi starša Abramova Tinko Huskić Colarič in Gorazda Colariča, ki sta danes prav tako priznala krivdo. Izreklo jima je pogojno obsodbo enega leta in šestih mesecev zapora oz. enega leta s preizkusno dobo treh let.
Tožilstvo jim je očitalo nadaljevanje kaznivega dejanja poskusa goljufije oziroma pomoči pri teh dejanjih v škodo petih zavarovalnic, ki bi morale Adlešičevi v primeru nezgode izplačati odškodnino v skupni višini okoli 1,17 milijona evrov, a do izplačil ni prišlo.
Obtožene je sodišče zaradi slabega socialnega položaja opravičilo tudi plačila vseh sodnih stroškov. Huskić Colaričeva bo sicer morala poravnati stroške v višini okoli 60 evrov, ki so nastali po njeni krivdi.
Sodišče sledilo predlogu tožilstva
Pri določitvi višine kazni je sodišče sledilo predlogu tožilstva, ki je z obtoženimi sklenilo sporazum o priznanju krivde. Vsi štirje so ob začetku ponovljenega sojenja oktobra vztrajali, da niso krivi, danes pa so priznali krivdo za očitana kazniva dejanja.
Po besedah sodnice Marjete Dvornik je z današnjim priznanjem krivde obtoženih prišlo do pomembnega preobrata v postopku. Ob tem je poudarila, da je sodni senat priznanja krivde po preverjanju, ali so bila prostovoljna, in glede na dokazno gradivo brez razumnega dvoma tudi sprejel.
Po njenih besedah je to postopek pospešilo in tudi poenostavilo, čeprav priznanje krivde ni bilo podano v tako zgodnjih fazah postopka, kot je to sicer običajno. Je pa sodišče priznanja krivde, ki jih je mogoče podati kadarkoli v postopku do zaključka sojenja, ovrednotilo kot konstruktivna. Ključno pri tem je, da v sojenju tako ne bo treba opraviti poskusa na človeškem truplu.
Obtoženi ob izreku sodbe sicer niso bili navzoči. Današnja sodba še ni pravnomočna, o morebitnih pritožbah bodo vpleteni še razmislili.
Adlešičevo in Abramova je ljubljansko okrožno sodišče že 11. septembra lani spoznalo za kriva in jima prisodilo dve oz. tri leta zaporne kazni. A višji sodniki so obsodbo razveljavili in zadevo vrnili v ponovno sojenje na prvostopenjsko sodišče, ker so presodili, da dejansko stanje glede mehanizma nastanka poškodbe roke Adlešičeve ni bilo dovolj razčiščeno.
47