Petek, 2. 2. 2024, 8.32
10 mesecev, 3 tedne
V UKC Ljubljana zaradi oslovskega kašlja hospitalizirani trije otroci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,34
Najučinkovitejši način preprečevanja te bolezni je cepljenje, ki je v Sloveniji obvezno.
Število primerov oslovskega kašlja tudi v Sloveniji močno narašča. Januarja so na NIJZ zabeležili kar 65 primerov, medtem ko so lani zabeležili skupno 120 primerov. Po poročanju portala N1 so morali v UKC Ljubljana hospitalizirati dva dojenčka in enega otroka. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel ob tem poudarja pomen cepljenja in preventive.
Sprva so se z oslovskim kašljem spopadali predvsem na Hrvaškem in Srbiji, kjer so štirje otroci umrli. Na NIJZ so za Dnevnik povedali, da o povečanju števila obolelih v zadnjem času poročajo iz več evropskih držav.
Izjemen porast oslovskega kašlja v Sloveniji
Konec novembra so na NIJZ poudarjali, da porasta okužb ne beležijo, zdaj pa se je to spremenilo. Lani so namreč skupno zabeležili 120 primerov, letos januarja pa kar 65 primerov. "Podatki kažejo na večjo pojavnost oslovskega kašlja v primerjavi s prejšnjimi meseci," so z NIJZ sporočili za portal N1. Večjo pojavnost te bolezni med drugim pripisujejo epidemiji covid-19 in ukrepom, zaradi katerih je bilo kroženje virusov v populaciji manjše.
Najučinkovitejši način preprečevanja te bolezni je cepljenje, ki je v Sloveniji obvezno. Predšolski otroci dobijo tri odmerke cepiva v prvih dveh letih življenja, nato v 2. razredu osnovne šole, ob sistematskem pregledu v srednji šoli pa sledita poživitvena odmerka. Precepljenost otrok je med pandemijo covid-19 občutno upadla. Leta 2020 je bila v primeru tretjega odmerka 95,2-odstotna, leta 2021 86,4-odsotna, leta 2022 pa 89,2-odstotna.
V UKC Ljubljana hospitalizirali tri otroke
V UKC Ljubljana so morali zaradi oslovskega kašlja januarja hospitalizirati tri otroke. "En otrok je bil cepljen osnovno, ni bil revakciniran, dva dojenčka pa nista bila cepljena," so za N1 pojasnili na UKC Ljubljana. Pri vseh so bolezen odkrili od dva do tri tedne po začetku bolezni, ko je z antibiotiki ni več mogoče omiliti.
Otroke zdravijo simptomatsko in jim po potrebi dovajajo kisik. Dojenčke zaradi možnih zapletov opazujejo, če bi se pojavili daljši napadi s pomodrovanjem, pa bi jih morali premestiti v intenzivno enoto, kjer bi jih mehansko predihavali.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob robu posveta o dostopnosti do ambulant na primarni ravni medijem povedala, da težavo glede oslovskega kašlja "že naslavlja NIJZ". Ob tem je poudarila pomen cepljenja in preventive, ki je pomembna za zaščito. Pa tudi zato, ker je preventiva v zdravstvu vedno cenejša kot kurativa, je dejala.
Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri, so za STA pojasnili na NIJZ.
Po njihovih navedbah lahko pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, bolezen poteka neznačilno. "Opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni," so navedli.
"Izjemnega pomena je, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju enkrat v odrasli dobi. Pri odraslih je to cepljenje zaenkrat samoplačniško," so pojasnili na NIJZ.
Ker so dojenčki do šestega meseca starosti še posebej ogroženi, na NIJZ priporočajo tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju, čim prej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti. Cepljenje nosečnic namreč povzroči nastanek protiteles, ki se prek posteljice prenesejo na otroka in ga zaščitijo pred najtežjimi oblikami oslovskega kašlja v prvih tednih življenja, preden pridobi lastno zaščito s cepljenjem, ki se začne pri treh mesecih. Nosečnice se lahko v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja cepijo pri svojem izbranem zdravniku, cepijo pa tudi nekateri ginekologi.
Po podatkih elektronskega registra cepljenih oseb se je v Sloveniji proti oslovskemu kašlju lani cepilo več kot 1.000 nosečnic.
