SiolNET. Novice Slovenija
2,50

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Inštitut 8. marec: Kruha in rož – naj bo 8. marec spet delavski praznik

V Sloveniji so najrevnejša skupina samske upokojenke #video

2,50

termometer

"8. marec ne sme biti zreduciran na kupovanje rož, organizacijo nakupovalnih izletov in partikularne zahteve. 8. marec je dan aktivacije in mobilizacije za enakopravnejši in boljši svet, svet, v katerem bo vsako izkoriščanje izkoreninjeno," ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk opozarjajo v Inštitutu 8. marec, organizaciji, ki se bori proti vsem oblikam podrejenosti.

Mednarodni praznik žensk naj ohrani svoj družbeni in politični naboj, je tako sporočilo Inštituta 8. marca, ki s svojim javnim pismom, ob 8. marcu naslovljenim Kruha in rož – naj bo 8. marec spet delavski praznik! opozarja na socialni položaj žensk v neoliberalizmu, ki so na trgu dela še vedno v podrejenem položaju.

Ob tem direktorica Inštituta 8. marec sociologinja in antropologinja Nika Kovač še poudarja, da si "feministično gibanje prizadeva za odpravo vseh oblik družbenih neenakosti. To je skupni boj vseh, ki si želimo enakopravnejše družbe. 8. marec je opomin, da je pomembno, da se v tovrstnem boju povezujemo". Feminizem pa je tako, kot podčrta antropologinja, širša perspektiva, skozi katero je treba opazovati vse pojave v svetu in skozi katero je treba naslavljati probleme neenakosti na splošno.

Direktorica Inštituta 8. marec sociologinja in antropologinja Nika Kovač, še poudarja, da si "feministično gibanje prizadeva za odpravo vseh oblik družbenih neenakosti. To je skupni boj vseh, ki si želimo enakopravnejše družbe. 8. marec je opomin, da je pomembno, da se v tovrstnem boju povezujemo". Direktorica Inštituta 8. marec sociologinja in antropologinja Nika Kovač, še poudarja, da si "feministično gibanje prizadeva za odpravo vseh oblik družbenih neenakosti. To je skupni boj vseh, ki si želimo enakopravnejše družbe. 8. marec je opomin, da je pomembno, da se v tovrstnem boju povezujemo". Foto: STA

Ona si na bolniško ne upa

"Vsak dan vidim njen pogled v prazno, njeno sključeno držo in težak korak. Na njenem obrazu je izrisan trpek zemljevid, a ne vem, kakšna je njena pot. Bojim se jo vprašati. Vem, da jo boli celo telo in da za nadure ne bo dobila plačila. Jaz si bom z regresom lahko privoščil oddih na morju, ona bo morala regres vrniti svojemu Lastniku. Ko bom zbolel, bom šel na bolniško, ona si na bolniško ne upa, ker ji Lastnik v tem primeru ne bo podaljšal enomesečne pogodbe. Ona je nevidna. Ona ne obstaja."

Izsek iz osebne zgodbe, ki jih na podlagi svojih raziskav posreduje Inštitut 8. marec.

Geslo z začetka 20. stoletja

8. marca leta 1857 so delavke, zaposlene v tekstilnih tovarnah v New Yorku, protestirale. Uprle so se nečloveškim delovnim pogojem in nizkim mezdam. Dve leti pozneje, prav tako marca, so ustanovile prvi sindikat. Želele so si izboriti nekaj osnovnih delavskih pravic.

8. marca leta 1908 se je na ulicah New Yorka zbralo 15 tisoč žensk in zahtevalo krajši delovnik, boljše plačilo za delo in ekonomsko varnost. Njihov slogan se je glasil: Kruha in rož. Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, rože pa boljšo kakovost življenja. Leto pozneje je bil 8. marec izbran za mednarodni praznik vseh žensk.

Okrogla miza v Trubarjevi hiši literature

Danes ob 16. uri bo v Trubarjevi hiši literature v organizaciji Inštituta 8. marec okrogla miza, na kateri se bodo o področju delavskih pravic za ženske pogovarjali antropologinja in sociologinja Nika Kovač, režiser Žiga Divjak, pedagoginja Mojca Lukan in Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.

V pogovoru bodo naslavljali težave, povezane s kapitalizmom, ki je še posebej neprizanesljiv do žensk. V Evropski uniji je povprečna stopnja zaposlenosti žensk še vedno precej nižja od stopnje zaposlenosti moških. V posameznih sektorjih in dejavnostih razlike v plačah za delo enake vrednosti dosegajo celo 20 odstotkov.

"8. marec ne sme biti zreduciran na kupovanje rož, organizacijo nakupovalnih izletov in partikularne zahteve," opozarjajo v Inštitutu 8. marec. "8. marec ne sme biti zreduciran na kupovanje rož, organizacijo nakupovalnih izletov in partikularne zahteve," opozarjajo v Inštitutu 8. marec. Foto: Reuters

Za ekonomsko varnost žensk v sodobnosti

Ob 8. marcu leta 2019 so na Inštitutu 8. marec poslali javno pismo, v katerem opozarjajo, da čeprav se na prvi pogled zdi, da so ženske v naši druži vse enakopravnejše, analiza življenjskih pogojev in položaja žensk na trgu dela jasno pokaže nasprotno sliko. Ženske so še vedno v podrejenem položaju, pogosteje v socialno in ekonomski negotovih okoliščinah.

Poslanke o enakopravnosti spolov v politiki: "Smo tudi malo bolj strogo opazovane in kritizirane." Video: Planet.


Ekonomske razlike se povečujejo

Razlike med revnimi in bogatimi se tako pri nas kot v svetu povečujejo. Pri tem v Inštitutu 8. marec postrežejo s podatkom, da ima v Sloveniji deset odstotkov najpremožnejših v lasti več kot 47 odstotkov vsega premoženja v državi. Med tem ko ima 20 odstotkov najrevnejših v lasti le pol odstotka premoženja. Te velike razlike vključujejo tudi druge neenakosti, ena od njih je neenakost med spoloma.

Ob preobremenjenosti čuti tesnobo, a se s tem nima časa spopasti

"Sem samozaposlena v kulturi. Moje delo je razpeto med vsaj štiri področja dela, med katerimi dnevno preklapljam. Honorarji so nizki, nekateri zamujajo tudi po več mesecev, zato je treba vedno imeti dovolj dela za naslednji teden, naslednji mesec. To pomeni, da se veliko časa dogovarjam za delo, pogajam za pogoje in roke, usklajujem en projekt z drugim.

Kadar zbolim, ne morem vzeti bolniške. Ko ne morem več in si vendar vzamem kakšen dan počitka, se mi delo takoj nabere, zato ga moram nadoknaditi ob večerih, koncih tedna. Ločnico med delom in prostim časom težko določim, moji uredniki pa se na to, da delam ob večerih ali koncih tedna, lepo požvižgajo. Ob preobremenjenih mesecih doživljam nespečnost in čutim tesnobo, a se s tem nimam časa spopasti."

Izsek iz življenjske zgodbe, ki jih na podlagi svojih raziskav posreduje Inštitut 8. marec.

Trendi Boj za enakopravnost in enakost žensk še zdaleč ni končan

Ženske še revnejše

Pod pragom tveganja revščine v Sloveniji živi kar 268 tisoč ljudi, med njimi je več žensk - 184 tisoč, na socialno realnost tudi opozarjajo v inštitutu. Kot v vseh drugih državah Evropske unije pa so ženske tudi pri nas v ekonomskem smislu še bolj ranljive po upokojitvi. Pri nas so najrevnejša skupina samske upokojenke, ena najbolj socialno ogroženih skupin v Sloveniji so tako ženske nad 65. letom. Med njimi vsaka peta živi pod pragom tveganja revščine, to je skoraj 21 odstotkov in je več kot dvakrat več kot pri moških, ko govorimo o malo več kot desetih odstotkih.

Kapitalizem še bolj neprizanesljiv do žensk

Kapitalizem, ki ustvarja družbene podrejenosti, je še posebej neprizanesljiv do žensk, tudi na podlagi analize razmer na trgu delovne sile, izpostavljajo v Inštitutu 8. marec. Ob tem podajajo podatke.

V Evropski uniji je povprečna stopnja zaposlenosti žensk še vedno precej nižja od stopnje zaposlenosti moških. Poklici, v katerih prevladujejo ženske, kot so na primer izobraževanje in skrbstveno delo, so primerljivo slabše plačani. Ta profesionalna področja imajo v družbi slabši simbolni in ekonomski status.

Preživetvena nujnost dela med porodniško

"Prijateljica, ki dela prek s. p., je rodila punčko. Prek napotnice svojega fanta je delala že dva meseca po porodu. Samo zato, da je lahko preživela."

Izsek iz življenjske zgodbe, ki jih na podlagi svojih raziskav posreduje Inštitut 8. marec.

zenske v arhitekturi Trendi Ženske v arhitekturi v preteklosti in danes

Plačne neenakosti med spoloma

Prav tako je v zadnjih letih pri nas negativen tudi trend tako imenovane plačne vrzeli med spoloma. Če je ta v letu 2011 znašala 3,3 odstotka in je bila najnižja v Evropski uniji, se je od takrat v letu 2012 v Sloveniji povečala na 4,5 odstotka, v letu 2014 na sedem odstotkov, v letu 2015 je ta znašala osem odstotkov, medtem ko je v letu 2016 za odtenek nižja, kot je bila, 7,8-odstotna.

Ob plačni neenakosti pa je po statistikah več žensk tudi v prekarnih oblikah dela, ki predstavljajo veliko bolj negotov socialni položaj.

Včasih se počutiš kot predmet, ne pa kot človek

“Bistvo dela hostese je, da privabiš ljudi, da kupijo oziroma vzamejo produkt na aktivaciji, ki se izvaja, to pomeni, da moraš biti ne glede na okoliščine in ljudi vedno nasmejana, prijazna in potrpežljiva. Toda ljudje na drugi strani so lahko nesramni ali pa zelo vsiljivi, in ko jim punca, ki bi morala biti vedno nasmejana, reče “ne” (na primer: “Ne, ne boš z njim nazdravila ali plesala.”), tega sploh ne jemljejo resno in postanejo še bolj nasilni. Njihovih predrznih komentarjev si ne želim poslušati, ne kot punca, sploh če delam, a nimam izbire. Takšnih izkušenj se tudi z denarjem ne da pozabiti. Hvala bogu, še nisem imela kakšne drastične izkušnje, ker bi z delom seveda takoj zaključila, a tudi takšne stvari prispevajo k temu, da se včasih počutiš kot predmet, ne pa kot človek.”

Izsek iz življenjske zgodbe, ki jih na podlagi svojih raziskav posreduje Inštitut 8. marec

Trpinčenje na delovnem mestu

Ob ekonomski nepravičnosti pa so ženske zaradi "vnaprejšnjih, s spolnimi stereotipi pogojenih pričakovanj in prepričanj pogosteje neenako obravnavane tako pri zaposlovanju kot pri delu", kot so v Inštitutu 8. marca zapisali v javnem pismu, tudi na drugih ravneh. Pogosteje so žrtve spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu.

To vse pa so med drugimi razlogi, da 8. marec naj ne bo zožen na potrošniški praznik, temveč naj se spet sliši slogan Kruha in rož, ki govori o skupnem boju, zavzemanju za delavske pravice in enakost. Poziva k solidarnosti in k dostojnim pogojem dela. Se obrača k svetu, "v katerem ne bo prekarnih zaposlitev z elementi rednega delovnega razmerja, pokojnin, ki ne zadostujejo za golo preživetje, brezposelnih in agencijskega dela, ne bo podrejenosti žensk", o naboju, ki naj ga ima 8. marec, zaključujejo v javnem pismu Inštituta 8. marec.

Preberite še:

Skrb kot nasilje Novice Z brisačo, s katero jo je umival, jo je tudi tepel plakati proti nasilju nad ženskami Trendi "Zlorabljal me je, mi grozil, me žalil in poniževal. Nisem imela kam in sem trpela."

 

Komentarji

7

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Grega / 08.03.2019. ob 10:29 +6 0

    Jaz kot samo zaposlen , moram kljub gripi že prvi dan delati, da lahko preživim ......

    +6 0
  • Mojcaa / 08.03.2019. ob 10:44 +3 - 1

    Mislim, da smo moški in ženske že kar se da enakopravni. Logično je, da je konstitucija ženske popolnoma drugačna od moških. Že od nekaj velja, da lahko težja fizična dela opravlja samo moški, posledično so zaradi napora takšne stvari tudi bolje plačane. Če gledamo administrativno delo, so tam večinoma ženske. To je delo, ki je slabše plačano in zato je napak primerjava da ženske slabše služijo kot moški. Enakost pa se vsekakor upošteva v politiki, delo v tovarnah, policiji, vojski...

    +3 - 1
  • janez123 / 08.03.2019. ob 06:34 +6 - 4

    popolna enakost, kdo se bo prilagodil za malo potrebo , ženske stoje ali bodo moški počepali, po mojem hočejo zadnje, pa je to prava enakopravnost.

    +6 - 4
delitve: 189
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin