Sreda, 11. 5. 2022, 21.35
1 leto, 11 mesecev
V rdečih številkah končali LMŠ, DeSUS in Levica, negativna ostaja le SD
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,22
57
Predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec je v lanskem letu pridelal največjo izgubo med političnimi strankami.
SDS je bilančno najmočnejša stranka na slovenskem političnem parketu, Socialni demokrati pa ostajajo globoko v rdečem. Največ državnih proračunskih sredstev si po zmagi na državnozborskih volitvah obeta Gibanje Svoboda, a to še ne pomeni, da bo v prihodnje postala finančno najmočnejša stranka. Najuspešnejše stranke se namreč v veliki meri financirajo tudi iz proračunov lokalnih skupnosti, kjer Golob računa na razvejano mrežo LMŠ in SAB in zato skupaj z njima cilja na zmago na jesenskih lokalnih volitvah.
Politične stranke so na Ajpesu objavile letna poročila za leto 2021. Z daleč največ prihodki se lahko pohvali Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je z darili, članarinami, dotacijami države in lokalnih skupnosti zbrala več kot 1,9 milijona evrov.
Izplačilo na podlagi rezultata volitev leta 2018 jim je skupaj z izplačano dodatno strokovno pomočjo pri delu poslanskih skupin iz državnega proračuna in donacij od dela dohodnine lani navrglo 919.822 evrov, izplačila iz proračuna občin za delovanje lokalnih odborov strank 559.253 evrov, z darili, med katere štejejo denarni prispevki fizičnih oseb, so zbrali 279.145 evrov, s članarinami pa 124.823 evrov.
Janševa SDS je z 1,6 milijona evrov odhodki lani ustvarila dobrih 294 tisoč evrov poslovnega izida, trenutno pa ima na računu 2,5 milijona evrov.
NSi z zbranimi članarinami prehitela SDS
Čeprav se je zbrana članarina SDS v zadnjih treh letih povečevala, so jih lani za slabih 20 tisočakov prehiteli člani Nove Slovenije (NSi). Zbrali so skoraj 142 tisoč evrov, več kot sto tisočakov so prejeli še Socialni demokrati (SD). Preostalim strankam so članarine prinesle manj kot 40 tisočakov letno. Jelinčičeva SNS je denimo s članarinami zbrala le 1.557 evrov, SAB 6.259 evrov, Šarčeva LMŠ pa slabih 15 tisočakov.
Toninovi lani najbolj podjetni
NSi je imela lani 771 tisoč evrov prihodkov, ob 344 tisoč evrih izdatkov pa je uspela realizirati 427 tisoč evrov dobička. To je daleč najboljši izid izmed vseh strank, njihova bilančna vsota je tako konec lanskega leta znašala 972 tisočakov.
Šarčeva LMŠ pridelala velik minus
Lani so pozitivno poslovale še SAB (56.087 evrov), SD (23.033 evrov), Pirati (24.978 evrov), SNS (17.124 evrov) in SLS (7.995 evrov). V rdečih številkah pa so lani končali v strankah LMŠ (-64.454 evrov), DeSUS (-48.627 evrov) in Levici (-24.541 evrov). SD ostaja edina stranka, ki je z 663.592 evri bilančno edina v globokem minusu.
Šarčev LMŠ je daleč največji poraženec letošnjih volitev. Medtem ko je stranka še lani prejela 332 tisoč evrov iz državnega proračuna, bo z letošnjim izpadom iz parlamenta ta znesek nižji za okoli 180 tisočakov. V še večjih težavah se je znašel DeSUS, ki državnih dotacij zaradi slabega volilnega izida sploh ne bo več deležen. Močno so volivci udarili tudi Levico, ki so ji na letni ravni odvzeli dobrih sto tisočakov.
Zaradi združitve stranke SMC s stranko GAS Alojza Kovšce iz letnega poročila ni mogoče razbrati točnih podatkov.
Lokalne volitve bodo za stranke pomembne tudi s finančnega vidika
Stranke jeseni čakajo lokalne volitve, kjer si z dobrimi rezultati lahko bistveno izboljšajo finančni položaj. Zanimivo je, da so v lanskem letu iz proračuna lokalnih skupnosti več denarja kot iz državnega proračuna prejeli v treh strankah. To je uspelo DeSUS, SLS in SD. Slednja še posebej izstopa, saj je prejela 360 tisočakov, kar je za SDS drugi največji znesek, prejela je 559 tisočakov.
Tudi zmagovalka letošnjih volitev Gibanje Svoboda si z združitvijo SAB in LMŠ obeta veliko. Strankama sicer na državnozborskih volitvah ni uspel preboj v parlament, imata pa razvejano mrežo lokalnih odborov, kar bi lahko pripomoglo k uspehu Gibanja Svoboda. Njen predsednik Robert Golob je že napovedal, da s tovrstnim povezovanjem računajo na zmago na jesenskih volitvah. Združitveni kongres bi se lahko zgodil že do poletnih počitnic.
Gibanje Svoboda bo zaradi zmage na parlamentarnih volitvah sicer letno prejemalo 726 tisoč evrov iz državnega proračuna, kamor pa je treba prišteti še sredstva za dodatno strokovno pomoč poslancem. Ta bodo odvisna od števila poslancev, največ bosta zaradi tega na ta način lahko pridobila Gibanje Svoboda in SDS. SDS je denimo iz tega naslova v lanskem letu prejel 320 tisočakov.
57