Ponedeljek, 27. 11. 2023, 10.53
5 mesecev
V predlogu interventnega zakona mrgoli sistemskih ukrepov, ki vanj ne sodijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,51
V predlogu interventnega zakona, ki ga je vlada v petek poslala v DZ, po prepričanju predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irene Ilešič Čujovič mrgoli sistemskih ukrepov, ki vanj ne sodijo. Med njimi je izpostavila ukrep, ki ob pomanjkanju zdravstvenih delavcev predvideva tudi možnost premestitve delavcev brez soglasja.
Vlada je v petek na dopisni seji po nujnem postopku v nadaljnjo obravnavo v DZ poslala predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Zakon bo pripomogel k večji dostopnosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema, je prepričana vlada. Na ministrstvu za zdravje so osnutek predloga v usklajevanje deležnikom posredovali 9. novembra in jih prosili, naj pripombe oddajo do naslednjega dne. Po izraženem nezadovoljstvu več deležnikov so rok podaljšali do 16. novembra.
Brez socialnega dialoga
"Obžalujemo, da ministrstvo za zdravje in vlada nista resno vzela našega poziva po usklajevanju socialnih partnerjev v zvezi s tem tako zelo pomembnim zakonskim predlogom," je poudarila Ilešič Čujovičeva. Na vlado so namreč 10. novembra naslovili zahtevo, naj zakon pripravijo v socialnem dialogu, saj bodo v nasprotnem primeru rešitve enostranske in bistveno slabše. To se je tudi zgodilo, je dodala.
Med ukrepi, ki po njenem mnenju ne sodijo v interventni zakon, je Ilešič Čujovičeva izpostavila 45. člen, "ki daje bianko pooblastilo vsakokratnemu ministru za zdravje, da po svoje prilagodi zdravstveno dejavnost že v primeru, ko gre za pomanjkanje zdravstvenih delavcev ali povečan obseg dela".
Po njeni oceni v predlogu interventnega zakona mrgoli sistemskih ukrepov, za katere meni, da vanj ne sodijo. Med njim je izpostavila 45. člen, "ki daje bianko pooblastilo vsakokratnemu ministru za zdravje, da po svoje prilagodi zdravstveno dejavnost že v primeru, ko gre za pomanjkanje zdravstvenih delavcev ali povečan obseg dela".
Minister v izjemnih pogojih lahko odredi začasne ukrepe
Ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega izrednega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela, ki pomeni nepričakovano pomanjkanje zmogljivosti v zdravstvu, lahko minister za zdravje odredi enega ali več začasnih ukrepov, predvideva predlog zakona, je razvidno iz 45. člena zakona, ki je v nedeljo zakrožil po družbenih omrežjih.
Med začasnimi ukrepi ta člen med drugim predvideva možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, prepoved ali omejitev sklepanja podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke, omejeno izvajanje zdravstvenih storitev v javnih zavodih oziroma njihovo izvajanje pod posebnimi pogoji, obvezno vključevanje izvajalcev zdravstvenih storitev zunaj mreže javne zdravstvene službe v delo javnih zavodov, opravljanje povečanega obsega dela ne glede na starostne in druge omejitve ter vključevanje upokojenih zdravstvenih delavcev.
Prepoved stavke v nasprotju z ustavo
Tak način dela vlade zagotovo ne bo vodil v boljši zdravstveni sistem, je prepričana Ilešič Čujovičeva. Izpostavila je tudi vprašanje ustavnosti tega člena predloga zakona, saj govori o prepovedi stavke, kar je v nasprotju z ustavo. Predvidena možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca brez njegovega soglasja pa je najmanj nespoštljiva do delavca. "To je bližje sužnjelastniškemu sistemu kot čemerkoli drugemu," je bila kritična.
Ob svojem stališču glede spornega člena bodo obvestili poslance DZ, je napovedala.
Z nekaterimi ukrepi vendarle zadovoljni
Na vprašanje, ali za katerega od predlaganih ukrepov meni, da je dober, je izpostavila predvideno vnovično podaljšanje izplačevanja bolniškega nadomestila v breme delodajalcev z 20 na 30 dni. Ustrezno je tudi predvideno vključevanje koncesionarjev v neprekinjeno zdravstveno varstvo, je dodala. A vseeno meni, da vsaka rešitev, ki ni predhodno predelana s predstavniki zaposlenih, ne more biti dobra, ker je zaposleni ne bodo vzeli za svojo.
