V Pravni mreži odgovarjajo Šušteršiču: Z njegovimi navedbami se ne moremo strinjati. To je zavajajoče.

V nedeljo bomo na referendumu poleg zakona o vladi in zakona o dolgotrajni oskrbi odločali tudi o noveli zakona o RTV Slovenija. 

Novela zakona predvideva spremembo upravljavskih organov, pri kateri se programski in nadzorni svet preoblikujeta v svet RTV, ki prevzame tako programsko kot nadzorstveno funkcijo, pri finančnih vprašanjih pa je njegova desna roka finančni odbor. Finančni odbor bi kot posvetovalni organ sveta RTV po novem sestavljalo pet strokovnjakov z vsaj desetimi leti delovnih izkušenj s finančnega področja. V Pravni mreži poudarjajo, da novi zakon ne spreminja določil zdajšnjega zakona o zagotavljanju verodostojnih in nepristranskih informativnih oddaj ter celovite obveščenosti.

Mnenja Janez Šušteršič: Zakaj morate na referendumu o RTV glasovati proti

"Trditi, da novi zakon ne zagotavlja nadzora nad poslovanjem RTVS, je zavajajoče"

Janez Šušteršič je v kolumni, ki smo jo na Siol.net objavili v soboto, 18. novembra, med drugim zapisal, da "novi zakon nikomur več ne daje pristojnosti za nadzor zakonitosti poslovanja RTV."

V Pravni mreži mu odgovarjajo, da je njegova trditev zavajajoča. Pri tem pojasnjujejo, da je "takšna ureditev z enim organom upravljanja javne radiotelevizije prisotna v večini evropskih držav, pri čemer se tudi drugod finančni nadzor krepi s pododbori in pristojnostmi zunanjih organov, kot je regulator elektronskih medijev ali računsko sodišče. Novi zakon določa, da je za revidiranje pravilnosti in smotrnosti poslovanja RTV Slovenija ter revidiranje aktov o poslovanju pristojno računsko sodišče. Trditi, da novi zakon ne zagotavlja nadzora nad poslovanjem RTV Slovenija, je zato zavajajoče."

Dodajajo, da očitek Šušteršiča, da novi zakon nikomur več ne daje pristojnosti za nadzor zakonitosti poslovanja RTV, ne drži tudi zato, ker določba 11. točke prvega odstavka 16. člena zakona svetu zavoda daje pristojnost, da "nadzira poslovanje RTV Slovenija". Po njihovih besedah je vsakomur, ki bere zakonsko besedilo, jasno, da nadzor poslovanja vključuje tudi nadzor zakonitosti poslovanja. "Šušteršič namreč trdi, da varnostnik, ki varuje hišo, ne varuje tudi njene spalnice, saj spalnica v njegovem opisu del in nalog ni posebej navedena. Takšno razumevanje nasprotuje vsem razumnim načelom o razlagi pravnih pravil," še dodajajo v Pravni mreži. 

Prenehanje mandatov generalnega direktorja in programskega sveta v novem zakonu ni sporno

"V pravni državi se direktorjev ne menja z zakonom," v kolumni zapiše Šušteršič, ko opozori na nezakonito prenehanje mandatov generalnega direktorja in programskega sveta v novem zakonu. Da prenehanje mandatov ni sporno, razlagajo v Pravni mreži in se pri tem opirajo na stališče ustavnega sodišča, ki navaja, da imenovanja na poslovodsko ali vodilno funkcijo z določitvijo mandata in z zakonsko predvideno možnostjo predčasne razrešitve ni mogoče šteti za pridobljeno pravico, ki jo Ustava v drugem odstavku 155. člena varuje pred posegi zakonodajalca.

V nadaljevanju dodajajo, da takšen poseg v trajanje mandata predstavlja t. i. nepravo retroaktivnost, ki ni prepovedana, "razen če se v posameznikov pravni položaj posega arbitrarno, brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. To pomeni, da je treba skladno s testom arbitrarnosti presojati, kateri izmed ustavno varovanih dobrin je v posameznem primeru treba dati prednost. Zgolj dejstvo prenehanja mandatov pred njihovim iztekom torej še ne pomeni, da je tak zakon protiustaven."

Po njihovih besedah zadeve Petan, ki jo omenja Šušteršič, z najnovejšo spremembo zakona ni mogoče primerjati. V nadaljevanju razložijo, zakaj: "Leta 1994 je novi zakon ohranil prejšnjo funkcijo generalnega direktorja v tako rekoč nespremenjeni obliki, medtem ko sedanja novela zakona funkcije generalnega direktorja ne pozna več, ampak ga nadomešča štiričlanska uprava, ki jo sestavljajo predsednik, dva člana in delavski direktor. Po novem predsednika uprave imenuje svet na podlagi javnega razpisa, dva dodatna člana uprave imenuje svet na predlog predsednika uprave, delavskega direktorja pa izvolijo zaposleni na neposrednih volitvah. Trenutno generalni direktor vodi delo ter poslovanje javnega zavoda sam, brez sodelovanja programskega sveta tudi imenuje strokovne direktorje za posamezna področja."

Kot poudarjajo, namen novele torej ni poseg v mandate, je pa poseg v mandate nujen, da bi zakon sploh imel učinek. Ob tem navedejo, da je takšen način prenehanja mandatov uporabljen tudi v prehodnih določbah drugih zakonov, ki spreminjajo organizacijo in upravljanje javnopravnih oseb, na primer v zakonu o Slovenski tiskovni agenciji, saj sicer spremembe upravljanja sploh ne bi bile mogoče.

Ob tem v Pravni mreži poudarijo, da natanko tisto, kar Šušteršič neupravičeno očita noveli zakona, vsebuje t. i. Grimsov zakon iz leta 2005. "Ta zakon, ki velja še danes, ureditve generalnega direktorja ni v ničemer spreminjal, pa je kljub temu določil, da se generalnega direktorja po uveljavitvi zakona imenuje na novo," zapišejo v odzivu. 

Novice Pravna mreža o noveli o RTV: S tem mnenjem se nikakor ne moremo strinjati

Kombinacija za sestavo sveta RTVS nikoli ni idealna

V zvezi z depolitizacijo menijo, da je kombinacij za sestavo sveta RTV za najboljše in najbolj stabilno delovanje javnega zavoda v danih družbenopolitičnih okoliščinah veliko. "Zakonodajalec se mora odločiti za eno od njih, ki nikoli ni idealna, mora pa biti konsistentna, premišljena in nearbitrarna. Pri iskanju rešitev nikoli ni mogoče najti takšne, ki ji tisti, v katerih partikularne interese se s spremembami v javnem interesu posega, ne bi nasprotovali," so prepričani v Pravni mreži.

Celoten odgovor Pravne mreže kolumnistu sicer lahko preberete na tej povezavi.

Novice Nika Kovač o koaliciji: Občutek imam, da se stranke ne zavedajo, da bi bilo preprosto treba delati #video