Petek, 6. 10. 2023, 18.15
1 leto, 1 mesec
Bi se na podiranje mavričnih zastavic odzvali drugače?
"Obsojanja vredni bi bili obe dejanji, torej podiranje zastavic proti splavu oziroma za življenje kot tudi mavričnih zastavic," meni pravnik Jernej Letnar Černič. Tudi pravniki Pravne mreže menijo, "da podiranje kakršnihkoli zastavic lahko – seveda odvisno od okoliščin konkretnega primera – predstavlja nedopusten poseg v pravico do svobode izražanja in združevanja. Vendar pa v primeru podiranja mavričnih zastav povečini ne gre le za obliko protiprotesta, temveč hkrati tudi za javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti zoper pripadnike LGBTQ + skupnosti, zato med obema ravnanjema ni mogoče potegniti vzporednic," pa so pojasnili na Pravni mreži za varstvo demokracije.
V ponedeljek je skupina deklet izpulila zgornje dele zastavic, ki so jih organizatorji Pohoda za življenje postavili v spomin nerojenim otrokom. V incident je bila vpletena zdaj že nekdanja članica predsedničinega Mladinskega posvetovalnega odbora Sara Štiglic, ki jo je predsednica Nataša Pirc Musar razrešila, svojo odločitev pa pojasnila z besedami, da mora biti kultura dialoga na najvišji mogoči ravni in da je šlo v tem primeru za nespoštljivo komunikacijo.
"Pirc Musarjeva je zavarovala temeljno vrednoto – pluralizem"
Po mnenju pravnika in rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze Jerneja Letnarja Černiča je predsednica republike Nataša Pirc Musar v tem primeru zavarovala temeljno vrednoto slovenske družbe, ki je pluralizem.
"Pluralizem zahteva izražanje različnih stališč in tudi od tistih, ki se ne strinjajo, zahteva, da pokažejo strpnost do drugačnih stališč," pojasni pravnik in doda, da je akcijo – torej podiranje zastavic na Kongresnem trgu – treba označiti kot poskus kršitve temeljne vrednote slovenskega ustavnega reda, ki je pluralizem.
Pravna mreža: Dopustnost podiranja zastavic je odvisna od okoliščin konkretnega primera
Medtem pravniki Pravne mreže trdijo, da "podiranje zastavic, ki so jih v okviru shoda postavili nasprotniki pravice do splava, sodi v polje pravice do svobode izražanja", a ob tem poudarjajo, "da je ta pravica lahko omejena s pravicami drugih, med drugim tudi z njihovo pravico do svobode izražanja in združevanja. Dopustnost podiranja zastavic je zato odvisna od okoliščin konkretnega primera, na primer kdaj je prišlo do podiranja zastavic".
Glede tega, ali je način komunikacije deklet, kot pravi Pirc Musarjeva, nespoštljiv, se v Pravni mreži za varstvo demokracije ne morejo opredeliti, saj po njihovem vprašanje spoštljivosti komunikacije predstavlja vrednostno sodbo vsakega posameznika.
V primeru podiranja mavričnih zastav ne gre le za obliko protiprotesta
Včerajšnji nastop Sare Štiglic v oddaji 24ur je sprožil vprašanje, ali je podiranje zastavic, ki so jih postavili organizatorji pohoda za življenje, sprejemljivejše od podiranja oziroma zažiganja mavričnih zastavic, ker so bile te zastavice proti človekovim pravicam, mavrične pa so simbol pravic LGBTQ + skupnosti. "Kako je lahko to, da zažigaš simbolno človekove pravice, isto, kot da podreš nekaj, kar bi človekove pravice ogrozilo?" je dejala.
Pravnik Letnar Černič meni, da bi bili obsojanja vredni obe dejanji, torej podiranje zastavic proti splavu kot tudi mavričnih zastavic. "Tudi organizacija, ki je postavila zastavice, se bori za eno izmed temeljnih človekovih pravic, za pravico do življenja. V demokratični družbi je treba biti strpen do drugače mislečih, drugače se znova vrnemo v enoumno družbo," doda.
Tudi pravniki Pravne mreže menijo, "da podiranje kakršnihkoli zastavic lahko – seveda odvisno od okoliščin konkretnega primera – predstavlja nedopusten poseg v pravico do svobode izražanja in združevanja. Vendar pa v primeru podiranja mavričnih zastav povečini ne gre le za obliko protiprotesta, temveč hkrati tudi za javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti zoper pripadnike LGBTQ + skupnosti, kar je skladno s 297. členom Kazenskega zakonika kaznivo dejanje. Zato med obema ravnanjema ni mogoče potegniti vzporednic".
Posamezniki lahko svobodno in javno izražajo svoja stališča o pravici do splava
Na vprašanje, ali je sploh sprejemljivo, da razpravljamo o obstoju pravice do splava, glede na to, da gre za zakonsko pravico, pa sogovorniki odgovarjajo:
"Vsako vprašanje, ki je tako pomembno, kot je pravica do umetne prekinitve nosečnosti, bodisi da imaš stališče v podporo ali proti, je vredno debate v demokratični družbi. Bal bi se živeti v družbi, kjer ne bi bila dovoljena debata o kateremkoli vprašanju," meni pravnik Letnar Černic.
"S pravico do svobode izražanja je v demokratični družbi varovano tudi izražanje informacij, mnenj in idej o tematikah, ki so urejene v Ustavi. To pomeni, da lahko posamezniki svobodno in javno izražajo tudi svoja stališča o pravici do splava, ki je zagotovljena v 55. členu Ustave. Seveda pa – kot je bilo že omenjeno – pravica do svobode izražanja ni neomejena, zaradi česar se lahko ta pravica omeji zaradi varstva pravic drugih (npr. nasprotovanje pravici do splava pred vhodom v porodnišnico ali izražanje sovraštva do posameznic, ki so se odločile za splav)," so še pojasnili na Pravni mreži.
Shod prijavljen, o protishodu policija ni obveščena
Poleg številnih odzivov, o katerih smo že pisali, je omenjeni dogodek tudi povod za jutrišnja pohoda nasproti si mislečih organizacij. Pohod za življenje organizirajo nasprotniki splava, na drugi strani pa bo protishod Za avtonomijo naših teles, na katerega poziva tudi že razrešena članica Mladinskega odbora Pirc Musarjeve Sara Štiglic. Prvi je, kot so nam pojasnili na PU Ljubljana, ustrezno prijavljen, prijave protishoda pa doslej še niso prejeli.
Ustrezno je bil prijavljen tudi ponedeljkov shod organizacije Pohod za življenje. "Policija je bila o dogodku obveščena. V kolikor bodo podani vsi elementi katerega od kaznivih ravnanj, bomo zoper kršitelje ustrezno ukrepali," so pojasnili na policiji.