Petek, 18. 11. 2022, 22.42
1 leto, 5 mesecev
Pravna mreža o noveli o RTV: S tem mnenjem se nikakor ne moremo strinjati
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,80
61
Na očitke o procesni in vsebinski protiustavnosti novele zakona o RTV, o kateri se bo odločalo na referendumu naslednjo nedeljo, so se odzvali v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer so zapisali razloge ter utemeljili, zakaj se s tovrstnimi očitki ne strinjajo. Dodajajo še: "Ko novelo podvržemo kritični ustavni presoji, je mogoče zaključiti zgolj, da obstajajo številni razlogi v javnem interesu, ki nedvomno narekujejo njen sprejem."
Povod za zapis, ki so ga pripravili v Pravni mreži za demokracijo skupaj z medijskimi strokovnjaki, je bil zapis Mateja Avblja v časniku Finance, kjer je delil svoje mnenje o, kot je zapisal, kar večkratni protiustavnosti novele o RTV, o kateri bodo glasovalci odločali na referendumu. Novela Zakona o RTV je po njegovih besedah tako procesno in vsebinsko protiustavna.
Novela je bila sprejeta po nujnem zakonodajnem postopku. Protiustavno?
Dolžnost ustanovitelja je, da zagotovi institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija ter primerno financiranje za izvajanje javne službe, odgovarjajo v Pravni mreži, kjer se sklicujejo na veljavni zakon o RTV. "Sprejem novele Zakona o RTV je nujen za uresničitev temeljnih ustavnih pravic in načel, ki jih je v svoji sodni praksi že ničkolikokrat poudarilo tudi ustavno sodišče," še dodajajo. Sprašujejo se, kako si lahko predstavljamo svobodni medij, ki je odvisen od oblasti, odvisen od državnega (političnega) nadzora in podvržen cenzuri?
Gre za spremembo upravljanja in depolitizacijo javnega zavoda, in ne kadrovsko čistko, so prepričani, zato je sprejem novele nujen. Hkrati se sklicujejo na številna neodvisna poročila mednarodnih organizacij, ki stanje medijev v Sloveniji ter medijsko svobodo ocenjujejo kot vse slabšo.
Glede na celoten položaj je predlagatelj novele lahko prišel do le enega zaključka, nadaljujejo v Pravni mreži, in sicer, da je treba strukturo RTV spremeniti čim prej. Kot legitimno in razumno tako označujejo odločitev zakonodajalca, da zakon začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu RS. "Tudi ni dvoma, da se z vsebino novele do tega trenutka kdo ni uspel ali ni mogel seznaniti in pripraviti na njeno izvrševanje, kar je tudi (edini) namen sicer 15-dnevnega uveljavitvenega roka," so še zapisali in dodali, da je nujni zakonodajni postopek s Poslovnikom državnega zbora urejen zakonodajni postopek ter da so bila pravila pri sprejemu novele spoštovana.
Na pripombe, da predlog zakona ni bil v javni obravnavi, v Pravni mreži izpostavljajo, da so bili pri pripravi predloga novele Zakona o RTV upoštevani predlogi strokovne javnosti in civilne družbe.
Novela RTV krši načelo zaupanja v pravo? "Ne."
"Novela zakona o RTV predvideva ex lege (po samem zakonu, op. p.) prenehanje mandatov članov programskega sveta, članov nadzornega sveta in mandat članov nanju vezanih odborov ter generalnega direktorja, direktorja radia in direktorja televizije. Zakonodajno-pravna služba v mnenju o noveli nikakor ni izrazila mnenja, da predviden poseg v trajanje mandatov predstavlja kršitev načela zaupanja v pravo. Potrdila je, da ustaljena ustavnosodna praksa posegov v obstoječe pravne položaje in pravne koristi ne izključuje, ampak jih dopušča, če zanje obstajajo v javnem interesu izkazani prevladujoči razlogi, pomembnejši od posega v položaj prizadetih. In ti razlogi, kot omenjeno uvodoma, v konkretnem primeru nesporno obstajajo," odgovarjajo v Pravni mreži.
Navajajo še, da je ustavno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da imenovanja za poslovodsko ali vodilno funkcijo z določitvijo mandata in z zakonsko predvideno možnostjo predčasne razrešitve ni mogoče šteti za pridobljeno pravico.
Da pa primeri, kot so odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice in sodišče Evropske unije v zvezi z delovanjem neliberalnih režimov na Poljskem in Madžarskem, niso primerljivi. Prav tako so bili na podoben način mandati zaključeni že v nekaterih primerih v preteklosti, kot so pri sprejemu sedaj veljavnega Zakona o RTV Slovenija, t. i. Grimsovega zakona iz leta 2005, pa tudi v primeru Zakona o Kobilarni Lipica, Zakona o Slovenski tiskovni konferenci, Zakona o Triglavskem narodnem parku.
Poudarjajo tudi, da novela sanira problematično in nedoločno ureditev veljavnega zakona, v katerem zdaj ni določbe, ki bi jasno opredeljevala razloge za razrešitev člana programskega sveta, in tudi natančno ureja razrešitev, trajanje in prenehanje mandatov.
Dodajo še, da ni posebnost in nič novega rešitev, da "določene (neodvisne) državne institucije in zasebne organizacije samostojno določajo svoje predstavnike v upravne organe različnih javnih institucij (na primer v Svet Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, v Svet za invalide RS, v Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, v Svet varuha za človekove pravice). Nenazadnje je podobno, kot bo po novem sestavljen svet RTV Slovenije, sestavljen tudi drugi dom slovenskega parlamenta, to je Državni svet, ki ga poleg predstavnikov lokalnih interesov sestavljajo tudi predstavniki različnih socialnih in delovnih interesov."
61