V opomin na Srebrenico v soboto shod v središču Ljubljane

Shod, ki se bo začel ob 10. uri, je namenjen tudi podpori preživelim v njihovem prizadevanju, da bi Srebrenica zaživela po svoje.

Pot bo potekala od Trga republike prek Slovenske ceste in Čopove ulice, po Hribarjevem nabrežju prek Šuštarskega mosta proti Mestni hiši, kjer je trenutno na ogled razstava o Srebrenici. Prek Stritarjeve ulice bo pot vodila do Prešernovega trga, kjer bo sklenjen krog in organizirana minuta molka.

Koloni se bo pridružil tudi župan MOL Zoran Janković, pravijo organizatorji shoda, zavoda Averroes in Pogreb ni tabu. Shod je zadnji dogodek v nizu dogodkov znotraj spominskega programa 8.372 živih spominov, ki jih od marca 2015 organizirata omenjena zavoda.

En spomin, ena usoda, eno življenje Udeleženci shoda bodo en spomin, eno usodo, eno življenje popeljali po kratki poti skozi središče Ljubljane do glavnega stičišča na Prešernovem trgu, kjer bo ob 12. uri ob izvedbi Srebreniškega inferna organizirana minuta molka.

"S tem dejanjem želimo spomniti in opozoriti na genocid, ki se je zgodil v srcu Evrope še ne tako dolgo nazaj − in na vse Srebrenice, ki se še danes dogajajo po svetu. Pridružite se nam in podprite mir, dostojanstvo, človekove pravice in svobodo," pravijo organizatorji.

Mirni shod s posebno verigo po vzoru srebreniških žena Združenje Ženske Srebrenice, ki združuje preživele matere in žene, vsakega 11. v mesecu že 20 let organizira mirni shod s posebno verigo, na kateri so izobešeni vezeni kosi blaga z imeni izgubljenih življenj v srebreniškem genocidu.

"Tokrat bo mirni shod v Ljubljani in veriga bo po 20 letih prvič na poti zunaj meja Bosne in Hercegovine − prvič v Ljubljani," so še zapisali v sporočilu za javnost. Organizatorjema spominskega programa 8.372 živih spominov so se pri organizaciji mirnega shoda pridružili še Mestna občina Ljubljana, Amnesty International Slovenije (AIS) in druge nevladne organizacije.

Amnesty International: Usoda številnih izginulih še vedno neznanka "V soboto bo minilo 20 let od genocida v Srebrenici, tega najhujšega vojnega hudodelstva na območju Evrope po drugi svetovni vojni. Ob obletnici se bomo poklonili žrtvam in obenem opozorili, da skoraj dve desetletji po koncu vojne usoda številnih od takrat pogrešanih ostaja neznana. Gre za več kot osem tisoč izginulih ljudi, torej še enkrat toliko, kot je bilo žrtev Srebrenice,” so zapisali v AI.

Prostovoljke in prostovoljci AIS bodo med 10. in 13. uro mimoidoče na Prešernovem trgu v Ljubljani vabili k podpisu peticije oblastem Bosne in Hercegovine, naj naredijo več, da bi razjasnili usode pogrešanih, ter naj ustanovijo poseben sklad za pomoč njihovim družinam," je zapisala Metka Naglič iz AIS. Peticija je sicer na voljo tudi na spletu (http://www.amnesty.si/razjasnite-usode-vec-kot-8000-pogresanih-v-vojni).