Aktivno državljanstvo
Sobota, 29. 3. 2025, 22.03
1 dan, 14 ur
Aktivno državljanstvo – pet let razlike: smo na boljšem ali slabšem?
V kakšni kondiciji so slovenska podjetja?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,89
V zadnjih letih smo bili priča številnim krizam, med drugim tudi energetski. Vendar pa poslovni rezultati v večini dejavnosti, tudi energetsko intenzivnih, kljub višjim stroškom energije niso bili slabi, kar nakazuje, da jih je gospodarskim družbam v povprečju uspelo preliti v cene.
V javnosti se že ogreva predvolilno ozračje, vrstijo se ocene, kaj je bilo narejeno in kaj ne, zlasti glede količine in kakovosti narejenega in števila izpolnjenih obljub. Na Siolu smo se odločili preveriti podatke in številke, kakšen napredek je Slovenija dejansko dosegla v zadnjih petih letih oziroma od obdobja pred pandemijo covida-19. Od prejšnje nedelje smo začeli objavljati niz prispevkov s posameznih področij, na podlagi katerega boste bralci lahko samostojno ocenili, kje je danes Slovenija. Tokrat objavljamo pregled uspešnosti poslovanja podjetij v Sloveniji.
Uspešni slovenski podjetnik Joc Pečečnik je pred časom na nacionalni televiziji dejal: "Ta vlada za podjetnike ni naredila še praktično ničesar, razen da nas za razliko od vseh okoliških držav, ki razbremenjujejo podjetnike, vsak dan še bolj obremenjuje z davki."
Joc Pečečnik
Prav tako je pred nedavnim v javnem pismu premierju izpostavil problem korupcije, zaradi katere je državni proračun vreča brez dna. "Zato od nas državljanov in podjetnikov, ki hodimo v službe in resnično delamo ter ustvarjamo dodano vrednost v dejanskih proizvodih in storitvah, zahtevate nemogoče visoke obremenitve, ki niso več logične in primerljive s tujino," je med drugim zapisal.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal je v enem od intervjujev konec lanskega leta na vprašanje, kako odgovarja na očitke, da kljub visokim dobičkom gospodarstva zbornica nenehno poskuša prikazati, da so podjetja v slabšem položaju, kot se na prvo žogo zdi, dejala, da ti očitki nastajajo na podlagi zelo posplošenih, populističnih povzetkov stališč in pobud GZS. Potrdila je tudi, da se uspešnost poslovanja od panoge do panoge razlikuje, da pa se industrija, še zlasti energetsko intenzivna, spopada z velikimi izzivi zaradi visokih stroškov energije, vedno višjih cen surovin, nov način obračunavanja omrežnine in drugih. Zato, pravi, vlado permanentno pozivajo, da s konkretno podporo industriji pokaže, ali si jo želi zadržati v Sloveniji ali ne.
Po drugi strani pa denimo direktor Duola Dušan Olaj poudarja, da za kondicijo svojega podjetja od nekdaj skrbijo sami. "Na državo ne računamo. To nam uspeva tudi zato, ker 95 odstotkov izvozimo. Res pa je, da smo iz dneva v dan dražji in manj konkurenčni, za kar ima zasluge predvsem vlada oziroma njena politika. Zopet smo na vrhu EU po obremenitvi plač, pa resnih strukturnih reform sploh še nismo začeli. Zato podjetniki poslovno okolje v Sloveniji opredeljujemo kot tveganje, podjetja z visoko dodano vrednostjo pa se umikajo iz Slovenije, prav tako se nas izogibajo investitorji," dodaja.
Kako dobičkonosna so slovenska podjetja
A statistika kaže boljšo sliko. V zadnjih letih so slovenska podjetja krepko povečala svojo dobičkonosnost. Neto čisti dobiček slovenskih gospodarskih družb se je v štiriletnem obdobju od leta 2019 do leta 2023 povečal s 4,62 milijarde evrov na 6,7 milijarde evrov oziroma za 45 odstotkov. To pomeni – če upoštevamo tudi inflacijo v tem času –, da se je dobiček tudi realno močno povečal, kažejo podatki Ajpesa s preračunom Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Rasel je tudi dohodek. V 2023 so skupaj ustvarila 167 milijard in 559 milijonov evrov prihodka oziroma dobrih 46 milijard več kot v 2019.
Grozno leto 2020
Dobičkonosnost slovenskih podjetij in pobranega davka na dobiček podjetij odraža splošne gospodarske trende ter odzive na domače in mednarodne razmere, zlasti ker so se v zadnjih letih podjetja spopadala z različnimi izzivi in priložnostmi, ki so vplivali na njihovo poslovanje.
V letu 2020 je izbruh epidemije covida-19 povzročil svetovno gospodarsko krizo. Države so med epidemijo podjetjem in prebivalstvu pomagale s številnimi interventnimi ukrepi in državnimi fiskalnimi podporami, da bi gospodarstvo obdržale nad vodo.
V letu 2020 so se dobički gospodarskih družb v Sloveniji občutno zmanjšali, kaže analiza Umarja. V Sloveniji so ustvarjeni dobički s 4,63 milijarde evrov v 2019 upadli na 2,8 milijarde evrov, vendar pa so se že v naslednjem letu podvojili.
Predelovalne dejavnosti najbolj dobičkonosne
Če pogledamo leto 2023, ker podatki za leto 2024 še niso znani v celoti, je največ čistih prihodkov od prodaje v Sloveniji ustvaril Petrol, dobrih 5,3 milijarde evrov, čistega dobička pa mu je ostalo 92,8 milijona evrov. Precej več prihodkov je imel leto prej (7,33 milijarde evrov), a mu je ostalo bistveno manj dobička (19,4 milijona evrov).
Tesno za petami mu je bil HSE, ki je prav tako ustvaril več kot pet milijard evrov prihodkov, a bistveno več dobička (366,45 milijona evrov). Vendar pa je v letu 2022, ob podobnih prihodkih, prikazal skoraj 320 milijonov evrov izgube.
V absolutnih zneskih se je dobiček najbolj povečal v predelovalnih dejavnostih, trgovini in oskrbi z elektriko. Slednji se je dobiček najbolj povečal v odstotkih, sledita pa področji gradbeništva in zdravstva. Padec dobička so v teh letih zabeležila tri področja – javna uprava, finančne in pa kulturne dejavnosti.
Farmacija ostaja paradni konj, saj tako Krka kot Lek v opazovanih letih izkazujeta dokaj stalno formo. Pri približno milijardi in pol evrov prihodkov beležita tudi razmeroma enakomerne dobičke.
Predelovalne dejavnosti so na splošno skupaj ustvarile največ dobička tudi v času krize zaradi covida-19 in energetske krize, čeprav so poslovale različno uspešno. V grafiki si lahko ogledate podatke za področje predelovalnih dejavnosti, kjer so štiri energetsko zelo intenzivne panoge, ki porabijo približno dve tretjini končne energije v industriji. Vendar pa je v 2023 v primerjavi z letom 2019 edino kemični industriji dobiček upadel.
Podatki kažejo, da se je v letu 2023, ob izhodu iz energetske krize poslovanje gospodarskih družb izboljšalo, predvsem v energetiki, kazalniki uspešnosti, denimo gospodarnost poslovanja, pa so spet dosegli raven iz leta 2021. V letu 2023 so z dobičkom poslovali v vseh dejavnostih, poleg energetike pa se je v nominalnih zneskih močno izboljšalo poslovanje še v gradbeništvu in trgovini.
Zrasli so dobički in z njimi pobrani davki
Po podatkih Finančne uprave RS (Furs) se je število podjetij v Sloveniji v zadnjih letih stalno povečevalo, tudi v času epidemije je njihovo število raslo. Pri tem so podjetja dosegala tudi vse višje dobičke, ki pomenijo razliko med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kar kaže na njihovo uspešnost in prilagodljivost v spremenjenih razmerah.
Podatki kažejo, da so se dobički od leta 2020 do 2023 več kot podvojili, kar je omogočilo višje prilive iz davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO), ki so se v letu 2023 v primerjavi z letom 2020 povečali za več kot 65 odstotkov.
Kako obdavčena so slovenska podjetja znotraj EU?
Pričakovano je, da podjetja negodujejo zaradi davčnih obveznosti in verjetno v vsaki državi zavezanci menijo, da so daleč najbolj obremenjeni, tudi v primerjavi z drugimi državami. Vendar je bila v Sloveniji efektivna davčna stopnja pri davku od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji v letu 2021 med nižjimi tudi na ravni OECD.
Mednarodna primerjava efektivnih davčnih stopenj, ki vključuje tudi učinke davčnih olajšav, kaže, da je Slovenija med tistimi državami, ki si prizadevajo tudi z različnimi davčnimi olajšavami vzpostaviti konkurenčno poslovno okolje za podjetja. Posledično so efektivne davčne stopnje, tudi od davka od dohodkov pravnih oseb, nižje od zakonsko predpisane, ki v Sloveniji znaša 22 odstotkov. Pred tem je stopnja znašala 19 odstotkov, a jo je Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev za obdobje 2024–2028 zvišal za tri odstotne točke.
Povprečna efektivna davčna stopnja v Sloveniji je bila v letu 2022 za 1,5 odstotne točke nižja od povprečja EU (Slovenija 17,3 odstotka, povprečje EU27 18,8 odstotka). Na ravni 27 članic EU je imelo 15 držav v letu 2022 višjo povprečno efektivno davčno stopnjo kot Slovenija.
Države z najvišjimi zakonsko predpisanimi davčnimi stopnjami so navadno tiste z največjim odstopanjem med zakonsko predpisanimi in ocenjenimi efektivnimi davčnimi stopnjami (kot so Malta, Portugalska, Estonija, Italija). To sicer lahko pomeni, da te države omogočajo večje znižanje davčne osnove ali pa jih izogibanje plačilu DDPO bolj prizadene, opozarja Umar.
Po podatkih Evropske komisije Taxation Trends je bil v letu 2022 pod evropskim povprečjem tudi slovenski delež davka od dohodka pravnih oseb v BDP. V Sloveniji je znašal 2,3 odstotka BDP, medtem ko je povprečje v EU 3,3 odstotka BDP. S tem se je Slovenija v letu 2022 uvrstila na 23. mesto med članicami EU. Država z največ pobranega davka na dohodke pravnih oseb glede na delež v BDP je bila v tem letu Ciper s 6,6 odstotka BDP.
V času od leta 2019 je prišlo do nekaterih sprememb pri davčni obremenitvi podjetij, pojasnjujejo na Ministrstvu za finance.
Tako je v 2019 državni zbor sprejel omejitev uveljavljanja davčnih olajšav, ki so sicer namenjene vzpostavljanju konkurenčnega poslovnega okolja, na največ 63 odstotkov davčne osnove pred olajšavami, s čimer je bila dejansko določena minimalna efektivna davčna stopnja v višini sedem odstotkov. Omejitev je začela veljati z letom 2020.
V letu 2022 so zavezanci za DDPO lahko začeli koristiti novo davčno olajšavo za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda. Nadgrajena je bila olajšava za zaposlovanje ter zvišana olajšava za donacije, ki je bila razširjena tudi s športnimi nameni. Zvišana je bila olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju.Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev je za obdobje 2024–2028 zvišal stopnjo DDPO za tri odstotne točke na 22 odstotkov in hkrati za obdobje 2024–2028 za banke in hranilnice uvedel davek na bilančno vsoto bank in hranilnic.
Z zakonom o minimalnem davku je bila v skladu z direktivo EU, ki je sledila OECD pravilom drugega stebra, za multinacionalne skupine, katerih letni globalni prihodki presegajo 750 milijonov evrov, uvedena minimalna dejanska davčna stopnja v višini 15 odstotkov. Prvič bodo podjetja minimalni davek obračunala v letu 2026.
V skladu z direktivo EU je bila v letu 2023 sprejeta določba o omejevanju priznavanja obresti (t. i. EBITDA pravilo, ko so presežni stroški izposojanja nepriznani, če so nad 30 odstotki EBITDA), ki je bila nato v letu 2024 popravljena – viša se absolutni prag presežnih stroškov izposoje z enega na tri milijone evrov. Ob tem je bilo odpravljeno tudi pravilo tanke kapitalizacije (prejšnji 32. člen DDPO).
Z letošnjim letom je bila uvedena časovna omejitev uveljavljanja neizkoriščenih izgub na pet let, ob tem, da se za vse že natečene izgube prenos omeji na sedem let. Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod je bila z vidika prenosa izenačena s splošno investicijsko olajšavo, kar pomeni, da je neizkoriščen del olajšave mogoče prenašati v naslednjih pet let. V DDPO je bil ukinjen režim ugotavljanja odhodkov z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Veliko povečanje stroškov energije
V zadnjih letih je svet doletela energetska kriza, v prvi vrsti zaradi ruske invazije na Ukrajino in sankcij proti Rusiji, veliki izvoznici plina in nafte, pa tudi zaradi dolgotrajne suše, kar je vplivalo na manjšo proizvodnjo hidroelektrarn. Poleg tega pa je znova oživela proizvodnja po covidu-19. Države so zato sprejemale različne ukrepe za zaščito uporabnikov ter mehanizme za zagotovitev likvidnosti energetskih podjetij.
Stroški energije slovenskih gospodarskih družb so se v štiriletnem obdobju od leta 2019 do leta 2023 povečali z 2,17 milijarde evrov na 3,69 milijarde evrov oziroma za 70 odstotkov. Pri tem je delež stroškov energije v poslovnih odhodkih v letu 2023 pri vseh gospodarskih družbah znašal 2,7 odstotka in se je v omenjenem štiriletnem obdobju povečal za manj kot 0,5 odstotne točke.
Vendar pa poslovni rezultati v večini dejavnosti, tudi energetsko intenzivnih, kljub višjim stroškom energije niso bili slabi, kar nakazuje, da jih je gospodarskim družbam v povprečju uspelo preliti v cene.
Na koncu članka si lahko ogledate tudi gibanje cen električne energije in plina za negospodinjstva.
Kako konkurenčna so slovenska podjetja?
Zaostanek Slovenije za povprečnim BDP na prebivalca v EU (po kupni moči) se po zastoju med epidemijo od leta 2022 ponovno zmanjšuje in je bil z 92 odstotki v letu 2023 najmanjši do zdaj.
Slovenija podobno kot za povprečjem EU zmanjšuje tudi zaostanek za najboljšimi državami v EU. V zadnjih letih je Slovenija nekoliko povečala tudi prednost pred skupino višegrajskih držav, ki se je močno zmanjšala zlasti med globalno finančno krizo.
Zasledovanje inovacijskih voditeljic
Da bi dosegli cilj – do leta 2030 doseči 95 odstotkov povprečja BDP EU – bi morali aktivnosti dodatno pospešiti tudi na področjih, kjer je Slovenija sicer tradicionalno uspešnejša, na primer v vlaganjih v razvojno-raziskovalne dejavnosti (RRD), v smeri inovacijskih voditeljic.
Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) so se v obdobju 2018–2022 nominalno povečevali, v relativni primerjavi glede na BDP pa še vedno zaostajajo za obdobjem 2011–2015. V letu 2022 so bili skupni izdatki za RRD nominalno najvišji do zdaj (približno 1,2 milijarde evrov), a je bil njihov delež glede na BDP manjši kot v letih pred tem.
Izdatki za RRD v slovenskem poslovnem sektorju so zadnji dve leti znašali okoli 1,48 odstotka BDP, kar je blizu povprečja EU (1,5 odstotka), a vseeno precej manj kot v nekaterih vodilnih inovatorkah. Za primerjavo, v 2023 je imela Danska v poslovnem sektorju 1,83-odstotni delež BDP za raziskave in razvoj, Irska 1,95 odstotka, Finska 2,09 odstotka, Belgija 2,46 odstotka, medtem ko je Švedska za RRD porabila 2,65 odstotka BDP, kažejo podatki Eurostata.
