Janez Janša
Sreda, 6. 10. 2021, 11.59
3 leta, 2 meseca
Ursula von der Leyen na Brdu: To je zelo pomemben vrh. Hočemo poslati jasno sporočilo. #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,05
27
Brdo pri Kranju je te dni politično središče Evrope. Premier Janez Janša je sprejel predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen.
"To je zelo pomemben vrh in hočemo poslati jasno sporočilo, da Zahodni Balkan spada v Evropsko unijo. Smo velika evropska družina, delimo si skupno zgodovino, vrednote in skupno usodo," je danes ob prihodu na vrh EU povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Na Brdo pri Kranju so že včeraj prispeli visoki politični gosti in voditelji članic EU. Danes bo v ospredju njihovih pogovorov širitev EU na Zahodni Balkan.
Vrh EU - Zahodni Balkan predstavlja vrhunec predsedovanja Slovenije EU. Premier Janez Janša je včeraj gostil neformalno večerjo voditeljev članic Evropske unije, kjer so se pogovarjali o vlogi EU na mednarodnem področju. Danes je pred kongresnim centrom sprejel voditelje članic držav EU in Zahodnega Balkana.
Slabo vreme je nekoliko otežilo njihov prihod, načrtovana časovnica današnjega dne se je posledično nekoliko zamaknila.
Prihod voditeljev članic EU in držav Zahodnega Balkana na Brdo pri Kranju.
Janša je tako pozdravil predsednico evropske komisije Von der Leynovo, nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskega predsednika Emmanuela Macrona, madžarskega premierja Viktorja Orbana in preostale.
Voditelji se bodo na dveh plenarnih sejah med drugim pogovarjali o energetskih izzivih ter gospodarskem in naložbenem načrtu v višini 30 milijard evrov, ki ga je z Berlinskim procesom začela Nemčija. Osrednja tema današnjih pogovorov pa je Zahodni Balkan.
Rokovanje premiera Janeza Janše in nemške kanclerke Angele Merkel.
Bistvenih premikov ne gre pričakovati
Predvidoma naj bi potrdili evropsko perspektivo regije in zavezanost širitvenemu procesu. Bistvenih premikov pa Albanija, BiH, Srbija, Severna Makedonija, Črna gora in Kosovo ne morejo pričakovati. Na današnjih pogovorih bodo sodelovali tudi voditelji omenjenih držav.
V osnutku izjave, ki jo bodo po posvetovanju z voditelji držav Zahodnega Balkana, danes sprejeli na Brdu, piše, da EU potrjuje nedvomno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana in pozdravlja zavezanost partnerjev na Zahodnem Balkanu evropski perspektivi, ki je v vzajemnem strateškem interesu.
V izjavi naj bi EU ponovno potrdila zavezanost širitvenemu procesu in spomnila, da lahko ohrani in poglobi svoj razvoj ter zagotovi zmožnost integracije novih članic. Kakršnekoli časovnice pa izjava ne vsebuje.
Slovenija naj bi bila želela v izjavo vključiti zavezo, da bo EU vse države Zahodnega Balkana sprejela do leta 2030, in referenco na odpravljanje komunistične dediščine, vendar v osnutku, usklajenem v začetku tedna, teh predlogov ni.
"Države Zahodnega Balkana so že naredile velik korak naprej"
Von der Leynova je ob prihodu poudarila, da so države Zahodnega Balkana že vložile veliko truda in na področju reform storile velik korak naprej, veliko dela pa jih še čaka: "Danes želimo poslati jasno sporočilo, da Zahodni Balkan spada v Evropsko unijo. Smo velika evropska družina, delimo si skupno zgodovino, vrednote in skupno usodo."
Avstrijski premier Sebastian Kurz je ob tem izpostavil, da mora EU državam Zahodnega Balkana ponuditi resno perspektivo, sicer bodo to izkoristile Kitajska, Rusija in Turčija.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je prav tako izpostavil, da bodo potrdili evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, a obenem opozoril, da morajo v regiji nadaljevati reforme. Tudi on je, tako kot pred tem že Von der Leynova, izpostavil vladavino prava in svobodo medijev.
Članice unije niso enotne
Trenutno najbolj pereče širitveno vprašanje je, kdaj bo unija začela pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo. Ta korak blokira Bolgarija zaradi dvostranskih vprašanj v odnosu s Severno Makedonijo. V Skopju in Tirani od tega vrha spodbudnih novic ne morejo pričakovati. Majhne možnosti za premik so po bolgarskih volitvah, ki bodo sredi novembra, poroča STA.
Med članicami unije ni enotnosti glede hitrosti in nujnosti nadaljnje širitve na države Zahodnega Balkana, in to kljub bojazni, da bodo ob odsotnosti EU tamkajšnji prostor politično in gospodarsko zavzele Kitajska, Rusija in Turčija.
Plenković: Vstop v EU je edina prava pot za razvoj
Hrvaška je zadnja država, ki je leta 2013 vstopila v EU. "Hrvaški je pomembno, da se aktivno začnemo pogovarjati o vključevanju preostalih držav. Menimo, da sta si Severna Makedonija in Albanija to zaslužili. Seveda nam je pomembna tudi BiH," je ob prihodu dejal hrvaški premier Andrej Plenković. Prepričan je, da je vstop v EU za sosednje države edina prava pot k njihovemu nadaljnjemu razvoju.
Prihod hrvaškega premierja Andreja Plenkovića na Vrh EU - Zahodni Balkan.
Plenković je spregovoril tudi o včerajšnjih protestih v Ljubljani in stanju glede koronavirusa na Hrvaškem. "Na Brdu pri Kranju smo bili do ene ure zjutraj, tako da protestov nisem videl. Sicer pa se ne spomnim, kdaj bi na Hrvaškem nazadnje uporabili vodni top. Pri nas v času koronavirusa nismo imeli nasilnih protestov. Ukrepe smo sprejemali premišljeno in z mislijo, da z njimi ne posegamo preveč grobo v način življenja naših ljudi. To nam je uspelo," je ocenil Plenković. Trenutno veljavni ukrepi na Hrvaškem se nanašajo le na zbiranje ljudi, še vedno so zaprte tudi diskoteke.
Večina voditeljev držav članic Zahodnega Balkana izjav medijem ob prihodu ni dajala. Kosovski premier Albin Kurti pa je bil kritičen. Izpostavil je zlasti vprašanje vizumske liberalizacije: "Evropska komisija jo je predlagala že dvakrat, pa se še vedno ni zgodilo nič in to je nepravično. Izjava, ki jo bomo podpisali danes bi lahko bila boljša."
27