Nedelja, 26. 1. 2025, 11.02
16 ur, 33 minut
Urgentni zdravnik Miha Košir: Načrt množične nesreče smo aktivirali prvič #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,92
Potem ko so v soboto popoldne na splošni nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana zabeležili izjemno povečan obisk bolnih in zaradi tega sprožili načrt množične nesreče, je pred novinarje stopil urgentni zdravnik Miha Košir. Poudaril je, da so načrt formalno aktivirali prvič, prihod kar dveh tretjin bolnikov na urgenco pa ni bil nujen.
"Aktivirali smo načrt za množične nesreče, saj ekipa, ki je bila v ambulanti, ni bila zmožna obravnavati tako velike količine pacientov. Da je bil načrt formalno aktiviran, se je v naši enoti zgodilo prvič," je Košir dejal v izjavi za novinarje. Povečan priliv bolnikov so sicer beležili že večkrat, ob praznikih se je že zgodilo, da je na obravnavo čakalo tudi 40 bolnikov. A so doslej ekipe okrepili s pošiljanjem neformalnih SMS-sporočil.
Bolečine v križu ali žrelu ter povišana temperatura
"Tretjina bolnikov je bilo takšnih, da je bilo prav, da so prišli. Znotraj njih je bila tretjina takšnih, katerih življenje je bilo ogroženo. Preostali dve tretjini pa je bilo takšnih, da bi lahko zdravljenje začeli tudi doma (z raznimi analgetiki)," je še poudaril. Veliko pacientov je namreč na urgenco prišlo samo zaradi bolečin v križu ali žrelu ter povišane temperature.
Izpostavil je primere ljudi brez resnih zdravstvenih težav, ki jih ob triaži uvrstijo v eno od kategorij nenujnih bolnikov, posledično pa na obravnavo čakajo dlje. "Potem seveda tudi ne razumejo, zakaj je šel nekdo, ki je ravno prišel na urgenco, v vrsto preko njega. In potem je to razlog za slabo voljo, sprašujejo sestre, sprašujejo zdravnike, kdaj pride tudi do kakšnih izmenjav besed," je pojasnil Košir in dodal, da to otežuje delo zdravstvenih delavcev.
Aktiviranje načrta množične nesreče pomeni, da so prek posebne aplikacije klicali zdravstvene delavce, ki bi jim priskočili na pomoč in tako okrepili ekipe. "Zjutraj je bilo v čakalnici samo še devet ljudi," je dodal Košir.
S povečanim prilivom na urgenco se že od novembra sooča tudi UKC Ljubljana
S povečanim prilivom bolnikov na urgenco se že od druge polovice novembra soočajo tudi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Vodstvo UKC Ljubljana ves čas spremlja razmere in sprejema potrebne ukrepe, so pojasnili za STA. Rešitev vidijo v zagotavljanju dodatnih zmogljivosti v kateri od manj obremenjenih regionalnih bolnišnic.
Kot so navedli v UKC Ljubljana, je povečan predvsem priliv na Internistično prvo pomoč (IPP), posebej velik pa je bil konec novembra in nato v začetku januarja.
"Od novega leta smo tako že štirikrat uporabili protokol UKC Ljubljana, namenjen nenadnemu povečanemu prihodu obolelih. Vzrok je bil izjemen porast respiratornih okužb - covida-19 in okužb z virusom influence. Tako smo organizacijo skladno s protokoli lahko takoj prilagodili razmeram. Prehodno smo odprli dodatne ambulante, vodstvo UKC Ljubljana pa je imelo podlago za odpiranje novih bolnišničnih kapacitet," so pojasnili.
Te je UKC Ljubljana ta mesec zagotovil v Diagnostično terapevtskem servisu. Za zagotovitev negovalnega kadra za dodatne zmogljivosti so bili prisiljeni krčiti nekatere nenujne programe v bolnišnici. "Brez sistemskih ukrepov vsak tak priliv akutnih urgentnih pacientov vpliva na izvajanje terciarnih storitev, ki se izvajajo samo v UKC Ljubljana," so opozorili.
Na Interni kliniki UKC Ljubljana so že konec novembra več kot 50 odstotkov posteljnih zmogljivosti zasedali urgentni pacienti.
Povečan priliv pacientov zaradi respiratornih okužb in posledičnega poslabšanja tudi ostalih kroničnih obolenj na urgenco je sicer posledica več dejavnikov: od pomanjkanja posteljnih zmogljivosti v domovih za starejše, staranja prebivalstva in zmanjšane dostopnosti nujne zdravstvene pomoči na primarni ravni.
30 odstotkov pacientov bi ustrezno oskrbo lahko prejelo na primarnem nivoju
"Opažamo, da bi približno 30 odstotkov pacientov, ki pridejo ali so pripeljani na ljubljansko urgenco, lahko ustrezno zdravniško oskrbo prejelo na primarnem nivoju," so ocenili v UKC Ljubljana.
Vse večji izziv z vidika zagotavljanja prostih posteljnih zmogljivosti predstavljajo tudi bolniki, ki so pri njih zaključili akutno bolnišnično obravnavo, a jih zaradi pomanjkanja negovalnih zmogljivosti ni mogoče premestiti v negovalne bolnišnice za potrebe neakutne bolnišnične obravnave ali v domove za starejše, saj tudi tam primanjkuje kadra.
"Prav tako opažamo omejeno sprejemanje bolnikov v domačo oskrbo. Trenutni zdravstveni sistem tudi ne zagotavlja parenteralnega antibiotičnega zdravljenja na domu, s čimer bi nekoliko sprostili postelje v bolnišnici, ki so zasedene z bolniki z aktualno bakterijsko okužbo," so pojasnili v UKC Ljubljana.
Skupno je zaradi pacientov, ki so zaključili akutno bolnišnično obravnavo, v njihovi ustanovi zasedenih okoli šest odstotkov bolniških kapacitet, UKC Ljubljana pa na ta račun z naslova storitev, ki jih ne more opraviti, na letni ravni izgubi 30 milijonov evrov prihodkov, so izračunali.
"Ponovno izpostavljamo, da UKC Ljubljana vidi rešitev za ohranitev dostopnosti vrhunskih terciarnih storitev v zagotavljanju dodatnih kapacitet v obliki negovalnih postelj v kateri od manj obremenjenih regionalnih bolnišnic," so podčrtali.
Predlagajo še, da se na ravni države vzpostavi sistem, ki bo po zgledih iz tujine omogočal ažurno informiranje v realnem času tako javnosti kot tudi dispečerskega centra o čakajočih in čakalnih dobah v vsakem od urgentnih centrov v državi. "Na ta način bi lahko število urgentnih bolnikov in obremenitve kadra razporedili bolj enakomerno med vse urgentne centre v Sloveniji," so sklenili.
