Janez Janša
Ponedeljek, 24. 7. 2017, 4.01
7 let, 1 mesec
Ura tiktaka, kdo bo prvi borec proti organiziranemu kriminalu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,53
16
Konec meseca se izteče razpis za vodjo specializiranega državnega tožilstva (SDT), ene od najpomembnejših ustanov v domačem pravosodju. Ali se bo na razpis prijavil tudi Harij Furlan, zdajšnji vodja SDT, še ni znano.
Furlan za pojasnila v zadnjih dneh ni bil dosegljiv. Iz SDT so nam sporočili, da je odsoten. Po informacijah nekaterih virov naj bi Furlan še vedno tehtal, ali naj se prijavi ali ne. Pretiranega zanimanja za ta položaj med preostalimi tožilci pa menda ni.
Vse odmevne zadeve
Furlan je na čelu SDT, naslednika skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, že od njegove ustanovitve februarja 2012.
Afera Hypo je ena od najodmevnejših zadev, ki so jih obravnavali na SDT.
Pred tem je vodil Nacionalni preiskovalni urad (NPU), še eno institucijo, ki je bila ustanovljena v obdobju vlade Boruta Pahorja. Če je NPU nekakšna slovenska različica ameriškega FBI, je bil SDT njegov tožilski "brat dvojček". Ustanovljen je bil za pregon najzahtevnejših oblik kaznivih dejanj na področju gospodarskega kriminala, korupcije, terorizma, hudodelskih združb in trgovine z ljudmi. Več o tem v okvirju.
V zadnjih letih je SDT obravnaval številne najodmevnejše zadeve: afero Hypo, sume podkupovanja med zdravniki, hrvaške posle Nove KBM, preiskave Banko Slovenije zaradi sporne sanacije bank, sume zlorabe položaja pri gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), sporne svetovalne pogodbe na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), povezovanje med Perutnino Ptuj in Slovensko industrijo jekla (SIJ) …
Tožbe proti Janši in Kanglerju
Velike pristojnosti ima SDT tudi po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, saj mu ta omogoča neposredno vlaganje tožb proti preiskovancem.
Nekdanji mariborski župan Franc Kangler izvor slabih 122 tisoč evrov premoženja že pojasnjuje na sodišču.
Samo lani je vložil sedem tožb za odvzem premoženja nezakonitega izvora, tri več kot leta 2015, in to proti 13 osebam v skupni vrednosti 4,3 milijona evrov. Letos je vložil tožbi tudi proti nekdanjemu predsedniku vlade Janezu Janše, od katerega zahteva vračilo 400 tisoč evrov premoženja nezakonitega izvora, in nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, ki izvor slabih 122 tisoč evrov premoženja že pojasnjuje na sodišču.
Podrobneje o lanskem delu SDT pišemo o okvirju.
Kako učinkovit je bil lani SDT
V lanskem letu je specializirano državno tožilstvo:
- vložilo obtožnice proti 138 fizičnim in 13 pravnim osebam,
- rešilo 574 ovadb zoper fizične osebe – od tega jih je kar 44 odstotkov zavrglo, v 310 primerih pa je zahtevalo preiskavo. Le v štirih primerih je vložilo neposredno obtožnico,
- rešilo 76 ovadb zoper pravne osebe – od tega jih je 75 odstotkov zavrglo, neposredno obtožnico pa vložilo le v enem primeru,
- prejelo 173 zadev, pri katerih je bila zaključena sodna preiskava. V 138 primerih je vložilo obtožbo, pri čemer pri pravnih osebah po opravljeni preiskavi ni odstopilo od pregona niti v eni zadevi,
- prejelo 129 sodb, v kar 104 primerih je doseglo obsodilno sodbo zoper fizične osebe, ki so bile v 58 primerih obsojene na zaporno kazen.
Porodni krči paradnega konja
A pri svojem delu je imel Furlan nemalo težav. Že porodni krči so bili veliki, kar je julija 2016 priznal na zaslišanju v državnem zboru.
Prva težava je bila kadrovska popolnitev SDT, 12. samostojnega tožilstva, saj v preteklosti zaradi precejšnje, tudi politične izpostavljenosti te ustanove ni bilo zanimanja za delo v skupini. Precej je bilo tudi mehkega pritiska preostalih državnih tožilstev, saj ta niso želela izgubiti najboljših zaposlenih.
Prvo leto delovanja SDT je imel Furlan na razpolago 20 večinoma mlajših tožilcev, ki so vložili 85 obtožnic.
SDS in Furlan – leta napadov
To je bil čas druge vlade SDS, ki Furlana – milo rečeno – nikoli ni imela v čislih.
Tudi v zadnjem času je bil prvi mož tožilstva pogosta tarča SDS, kar je časovno sovpadalo z vložitvijo obtožnice proti Janezu Janši.
Že leta 2008, ko je Janez Janša prvič vodil vlado, tožilstvo pa je vodila Barbara Brezigar, je Furlan zapustil posebno skupino tožilcev za pregon gospodarskega kriminala in odšel za mednarodnega tožilca v Sarajevo. Poleti 2012 pa je bil skupaj z ministrom za notranje zadeve Vinkom Gorenakom na sestanku, na katerem je bilo govora celo o ukinitvi SDT.
Tudi v zadnjem obdobju je bil Furlan pogosta tarča SDS, kar je časovno sovpadalo z vložitvijo obtožnice proti Janši. Očitali so mu, da je SDT neučinkovit pri pregonu sumov kaznivih dejanj v bankah. V zadnjih tednih so mu pod nos metali za slabo milijardo evrov plačil, ki jih je britanski državljan iranskih korenin v letih 2009 in 2010 nakazal prek NLB, kar naj bi pristojne institucije spregledale.
"Na tem projektu se dela. Menim pa, da ni treba normirati čisto vsega," je v državnem zboru odgovoril na vprašanje, zakaj znotraj SDT ni posebne skupine za bančni kriminal. Na SDT se z bankami že več let ukvarja tožilec Jože Kozina, znan iz zadeve Istrabenz-Laško.
Kako trdno ga podpira Klemenčič?
Furlan se je znašel na udaru tudi zaradi poslovanja podjetja v lasti njegovega brata, ki je šempetrski bolnišnici po visokih cenah dobavljal umetne kolke. Ob tem razkritju je Furlan pričakovano zatrdil, da na tožilstvu dela nepristransko, v skladu z zakonodajo, in da o bratovih poslih ni bil obveščen.
Prvi mož SDT ima očitno še vedno podporo ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča.
A prvi mož SDT očitno še vedno ima podporo ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, ki mu je v zadnjih tednih kar dvakrat stopil v bran.
Najprej ob zastaranju pregona zoper župana Ljubljane Zorana Jankovića v tako imenovani zadevi "farmacevtka". Furlan je pred očitki branil tožilko Blanko Žgajnar, nekoč njegovo protikandidatko za vodenje SDT, oba pa je nato "pokrilo" še ministrstvo za pravosodje. Za odločitev sodišča je okrivilo njegovo napačno tolmačenje zastaralnih rokov.
Reševanje vojaka Jazbeca
Klemenčič je SDT podprl tudi v zadevi Banka Slovenije, kjer je tožilstvo že nekaj časa pod velikim pritiskom Evropske centralne banke (ECB).
Ta namreč meni, da slovenski organi odkrivanja in pregona nimajo pravice brskati po dokumentaciji Banke Slovenije, saj naj bi šlo tudi za arhive ECB. V Frankfurtu so se po hišni preiskavi, v kateri se je guverner Boštjan Jazbec neuspešno skliceval na imuniteto člana sveta ECB, najprej s pismom obrnili na nekdanjega šefa vrhovnega državnega tožilstva Zvonka Fišerja, potem pa odvrgli rokavice. Slovenija je tako pred kratkim prejela prvi opomin zaradi morebitne kršitve evropske zakonodaje pri privilegijih in imunitetah v EU.
Z ministrstva za pravosodje so nam pojasnila obljubili za danes. Iz Banke Slovenije pa smo prejeli demanti, ki ga v spodnjem okvirčku objavljamo v celoti.
Z Banke Slovenije smo 24. julija 2017 prejeli:
Demanti izjave vodje specializiranega državnega tožilstva na novinarski konferenci 7.7.2016
Ljubljana, 7.7.2016
Banka Slovenije ni nikoli zavrnila izročitev katerihkoli s strani policije zaprošenih dokumentov. Ne drži trditev g. Furlana na novinarski konferenci, da bi se guverner skliceval na imuniteto, je pa odvetnik opozoril, da kot član sveta guvernerjev ECB uživa določeno imuniteto in predlagal, da policija njegov status pred pričetkov opravljanja hišne preiskave preveri. Furlanova trditev, da je policija večkrat zahtevala od Banke Slovenije določeno dokumentacijo in jo tudi dobila, pri čemer se ni sklicevala na imuniteto, je zavajajoča. Banka Slovenije je predajala vso zahtevano dokumentacijo, pri čemer pa policija do 6.7. 2016 ni opredelila, koga pravzaprav preiskuje. Banka Slovenije poudarja, da problematizira način zasega podatkov, ki je opravljen neselektivno na način, da je bila kršena zaupnost dokumentov ECB.
Služba za odnose z javnostmi
Banka Slovenije
Tajni podatki na USB-ključkih
To pa niso edine Furlanove težave. Sploh v zadnjem obdobju SDT kleca pod preobremenjenostjo večine tožilcev, saj ti prevzemajo tudi primere, ki bi jih morala preganjati okrožna tožilstva.
V Frankfurtu so se po hišni preiskavi, v kateri se je guverner Boštjan Jazbec neuspešno skliceval na imuniteto člana sveta ECB, najprej s pismom obrnili na nekdanjega šefa vrhovnega državnega tožilstva Zvonka Fišerja, potem pa odvrgli rokavice.
Pri tem delajo z zelo zastarelo programsko in strojno opremo. V poročilu o delu tožilstva za leto 2016 je mogoče prebrati, da SDT tajne podatke hrani ali na odsluženih strežnikih z močno omejeno zmogljivostjo ali kar na osebnih računalnikih in USB-ključih. Njihovi osebni računalniki so nezdružljivi z informacijskimi sistemi policije in nezmožni obdelave magnetogramov sodnih obravnav.
Čeprav na tožilstvu sodelovanje s policijo ocenjujejo kot dobro, pa po njihovem "ni optimalno" na področju finančnih preiskav, kjer od policije prejmejo premalo pobud. Tudi posebne, mešane preiskovalne skupine niso zaživele, ugotavljajo.
Ozko grlo na sodišču
Furlan je med težavami navedel še dolgo časovno obdobje med vložitvijo zahteve za preiskavo do uvedbe preiskave, ki lahko traja tudi več kot leto dni, kar je pripisal obremenjenosti sodnikov. Kot je opozoril, ima osumljeni v tako dolgem času od vložitve zahteve za preiskavo do resnične uvedbe preiskave dovolj časa, da vpliva na priče.
Po Furlanovem mnenju bi sicer država morala po NPU in SDT ustanoviti tudi specializirano sodišče.
Pomagajmo državi najti denar za tožilce
V letu 2016 je ves proračun državnih tožilstev znašal slabih 19,5 milijona, 90 odstotkov tega denarja so porabili za plače.
Za primerjavo: država je samo za zadnji dvig plač zaposlenim v javnem sektorju porabila dobrih 50 milijonov evrov. Letni znesek, ki ga država porabi za vse tožilstvo, je nižji tudi od stroškov stresnih testov in vrednotenj premoženja slovenskih bank. Samo z denarjem, ki ga je država do zdaj porabila za pripravo projektne in investicijske dokumentacije za gradnjo drugega tira Divača–Koper, pa bi lahko tri leta financirala vse tožilstvo (54 milijonov evrov).
Za kaj je pristojen SDT
Specializirano državno tožilstvo je pristojno za pregon storilcev kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, za katera se lahko izreče kazen zapora petih let, za kazniva dejanja jemanja podkupnine, dajanja podkupnine, pranja denarja, terorizma, financiranje terorizma, spravljanja v suženjsko razmerje, trgovine z ljudmi in za kazniva dejanja, za katera se lahko izreče deset let zapora ali hujša kazen, če je bilo to dejanje izvršeno v hudodelski združbi.
16